Davčni rezidenti vs. nerezidenti
Tokratna tema članka je rezidentski status oz. obdavčitev rezidentov/nerezidentov. Bolj podrobno bom opisala razlike med obdavčitvijo ter na kaj moramo biti kot delodajalec oz. zaposleni pozorni.
Kdo je rezident Slovenije?
Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine v Sloveniji po t.i. svetovnem dohodku, torej za vse dohodke, ki so jih dosegli v in izven Slovenije.
Za rezidenta Slovenije se štejejo osebe, ki:
- imajo prijavljeno stalno prebivališče v RS na podlagi Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1),
- bivajo zunaj RS v povezavi z zaposlitvijo v okviru državnih in drugih organov ali organizacij v sestavi ministrstev,
- izpolnjujejo druge kriterije, ki nakazujejo na povezanost posameznika z RS (običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih zanimanj v Sloveniji),
- so prisotni v Sloveniji skupno več kot 183 dni oziroma pol leta (neprekinjeno ali s prekinitvami).
Kdo je nerezident Slovenije?
Za nerezidenta Slovenije se štejejo:
- osebe, ki niso rezidenti Slovenije, to pomeni, da v Sloveniji nimajo stalnega bivališča, središča svojih ekonomskih in osebnih interesov oz. so v Sloveniji prisotni manj kot 183 dni v posameznem davčnem letu,
- osebe z diplomatskim ali konzularnim statusom tuje države v Sloveniji,
- osebe, ki opravljajo delo kot uslužbenci oz. funkcionarji mednarodne organizacije,
- osebe, ki so v Sloveniji zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji tuje države,
- uslužbenci v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji,
- osebe, ki so v Sloveniji zaposlene kot tuji strokovnjaki za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra (potrebna odobritev slovenskega davčnega organa),
- osebe, ki bivajo v Sloveniji izključno zaradi študija oz. zdravljenja.
Za nerezidenta se štejejo tudi posameznik, ne glede na to, če izpolnjujejo katerega od pogojev za status rezidenta, v času v katerem bi se šteli za rezidenta, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, štejejo samo za rezidenta druge države pogodbenice.
Obdavčitev
Status rezidenta torej vpliva na način obdačitve v Sloveniji. Torej je davčna obveznost posameznika odvisna od njegovega statusa REZIDENT – NEREZIDENT. Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini, nerezidenti pa so zavezani za plačilo dohodnine samo od dohodkov z virom v Sloveniji. Največkrat so to dohodki iz kapitala (obresti, dividende, dobiček iz kapitala) in dohodki iz oddajanja premoženja v najem (najemnine) ali iz prenosa premoženjske pravice (licenčnine).
Nerezidenti v primerjavi z rezidenti, ne oddajajo letne napovedi za odmero dohodnine, so zavezanci za dohodnino sicer po določenih stopnjah, ampak na splošno niso upravičeni do olajšav in zmanjšanj davčne osnove, določenih za rezidente.
Nerezidenti Slovenije, ki so rezidenti EU ali EGP lahko uveljavljajo olajšave pri dohodni, v kolikor dokažejo, da znašajo dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90% celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če dokaže, da so v državi rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni. To lahko nerezidenti uveljavijo s posebnim obrazcem ob letni napovedi dohodnine, ki pa mora biti tudi potrjen od tujega državnega organa: obrazec EU/EGP – Zahtevek za uveljavljanje davčnih olajšav
Kako pridobiti status rezidenta?
V primeru, da je oseba državljan Slovenije in je tudi zaposlen v Sloveniji, ni dileme glede statusa rezidenta… Zaplete pa se v primeru, ko tujci delajo na območju Slovenije ali pa ko državljan Slovenije dela in živi v tujini.
V primeru, da tuj državljan biva in dela v Sloveniji le kratek čas – manj kot 6 mesecev, na splošno velja za nerezidenta in je njegova obdavčitev dokončna, torej ne more uveljavljati olajšav pri obdavčitvi (razen, v prej omenjenem primeru, s posebnim obrazcem). V kolikor pa tujec živi in dela v Sloveniji več kot 6 mesecev, že izpolnjuje pogoj za rezidenta. Pogoje za status rezidenta Slovenije lahko izpolni tudi že pred potekom obdobja šestih mesecev prisotnosti v Sloveniji, če v Sloveniji vzpostavi npr. običajno bivališče ali center življenjskih interesov. V vsakem primeru pa je potrebno urediti status rezidenta z vložitvijo vloge v obliki samostojnega dopisa z navedbo vseh relevantnih dejstev ali v obliki izpolnjenega vprašalnika- vloga za ureditev rezidentstva. Vlogi je potrebno priložiti ustrezne listine oziroma dokazila, če z njimi razpolagajo in za katere menijo, da so pomembne za presojo njihovega rezidentskega statusa. Vloga se odda osebno, po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eDavki.
Davčni organ na podlagi vloge ter izkazanih dejstev in okoliščin oz. po uradni dolžnosti presoja o rezidentskem statusu ter odloči z odločbo. Sprememba statusa zavezanca se označi v davčnem registru. Posameznik, ki pridobi odločbo davčnega organa o ugotovljenem oziroma spremenjenem statusu mora delodajalce oz. izplačevalce dohodkov v Sloveniji obvestiti o ugotovljenem rezidentskem statusu in jim hkrati predložiti odločbo davčnega organa. Izplačevalci, ki se tudi štejejo za plačnika davka, so namreč dolžni v oddanem obračunu davčnega odtegljaja (obrazci REK) upoštevati enak podatek o rezidentstvu, kot je zaveden v davčnem registru.
V kolikor pride do sprememb, ki bi vplivale na ugotovljeni status, mora zavezanec davčnemu organu v roku 8 dni po nastanku spremembe, predložiti novo vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa z ustreznimi dokazili. Na podlagi predloženih dokazil davčni organ o statusu zavezanca ponovno presoja. V primeru, da zavezanec tega ne stori, davčni organ pa izve za nova dejstva in okoliščine, ki vplivajo na ugotovljeni status, davčni organ o statusu zavezanca presoja po uradni dolžnosti.
Rezidentski status pri osebah, ki v Sloveniji nimajo uradno prijavljenega stalnega bivališča
Osebe, ki živijo in delajo v Sloveniji in nimajo prijavljenega stalnega bivališča v Sloveniji, se glede na kriterij uradnega prijavljenega stalnega prebivališča ne morejo šteti za rezidente Slovenije, saj imajo v Sloveniji praviloma prijavljeno le začasno prebivališče.
Tuje fizične osebe ob prihodu v Slovenijo ponavadi pogoja običajnega bivališča v Sloveniji (še) ne izpolnjujejo, zato se v takih primerih upošteva stopnja posameznikovih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji in tujini, in sicer glede na to, v kateri državi ima oseba središče življenjskih interesov. V kolikor želi posameznik pridobiti status rezidenta na podlagi tega kriterija, mora poleg ekonomskih interesov (npr. zaposlitev) izkazati tudi osebne interese v Sloveniji, kar pomeni, da v kolikor ima posameznik v tujini svoje stalno prebivališče, lastnino, posameznikova družina prebiva v tujini ipd…, se pod tem kriterijem ne more šteti za rezidenta Slovenije. V kolikor pa bi se z njim priselila tudi družina, bi se s tem tudi središče njegovih osebnih interesov premaknilo v Slovenijo in bi lahko pridobil status rezidenta. Če posameznik torej zadrži svoje osebne interese v tuji državi, se lahko za rezidenta šteje šele po tem, ko je v kateremkoli času v davčnem letu v Sloveniji bival več kot 183 dni. Davčno leto je v teh primerih enako koledarskemu letu. V kolikor pa posameznik nima osebnih interesov v nobeni državi, se lahko šteje za rezidenta Slovenije tudi pred izpolnjenim pogojem 183 dni bivanja v Sloveniji.
Prenehanje rezidentskega statusa
V kolikor oseba, ki ima status rezidenta v Sloveniji, odide iz Slovenije, še ne pomeni avtomatsko, da se status rezidentna ukine. Upoštevajo se različne okoliščine, med njimi pa je najpomembnejše predvsem ali posameznik ohrani rezidenčne vezi s Slovenijo, medtem ko je v tujini. Ker se rezidenčni status presoja od primera do primera, pri tem pa se upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine, velja posameznik na splošno, razen če prekine vse pomembne rezidenčne vezi s Slovenijo, še dalje za rezidenta Slovenije in je obdavčen od svojega svetovnega dohodka.
Kadar oseba ohrani svoje prebivališče (ima v lasti ali v najemu stanovanje, ki ga ne oddaja) v Sloveniji, le ta velja za rezidenčno vez in se njegov status rezidenstva ne prekine. Prav tako se njegov status rezidenstva ne prekine, v kolikor ima oseba v Sloveniji zakonskega/izvenzakonskega partnerja ali vzdrževane družinske člane.
Začasna odsotnost osebe, čeprav je le ta v daljšem časovnem obdobju, torej še ne pomeni prekinitve rezidentskega statusa. Kadar posameznik ohrani svoje rezidenčne vezi v Sloveniji, se za prekinitev rezidenskega statusa upoštevajo predvsem:
- dejstva in okoliščine, ki kažejo na namen posameznika, da za stalno prekine vse pomembne rezidenčne vezi s Slovenijo,
- pogostnost in dolžina obiskov v Sloveniji,
- rezidenčne vezi izven Slovenije
Datum, ko posameznik dejansko preneha biti davčni rezident Slovenije, se določi ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera. Na splošno pa je to datum, ko posameznik prekine vse pomembne rezidenčne vezi s Slovenijo
Dejstvo, da posameznik vzpostavi pomembne rezidenčne vezi v tujini, samo po sebi še ne pomeni, da takšen posameznik preneha biti rezident Slovenije, saj je možno, da posameznik velja za davčnega rezidenta v več državah v istem obdobju.
V primerih t. i. dvojnega rezidentstva (tj. rezident Slovenije tudi rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo) se rezidentski status ugotavlja na drugačen način in bomo le to bolj podrobneje predstavili v naslednjem članku.
V kolikor potrebujete svetovanje na tem področju ali potrebujete ureditev rezidentskega statusa, vabljeni, da nas kontakrirate:
