Dvojno rezidentstvo in KIDO (Konvencije o Izogibanju Dvojne Obdavčitve)

V prejšnjem članku (lahko si ga ogledate tukaj) smo v splošnem opisali pojem davčnega rezidentstva ter pogoje za pridobitev oz. prenehanje statusa rezidentstva. Tokrat pa bomo opisali kakšen je postopek v primeru dvojnega rezidentstva.

Kot smo omenili, oseba je torej lahko hkrati davčni rezident dveh držav. Takrat pa se v praksi stvari malce zapletejo in je potrebno pogledati vsak primer posebej.

KIDO

KIDO je okrajšava za “Konvencije o Izogibanju Dvojne Obdavčitve” in je vbistvu pogodba dveh držav o dogovoru glede načina obdavčitve posameznih vrst dohodka, ki ga dosega rezident ene države na ozemlju druge. Omogoča se enkratna obdavčitev, torej izogibanje dvojni obdavčitvi ter onemogoča se neobdavčitev. KIDO velja tako za fizične kot za pravne osebe in ne velja za DDV in prispevke za socialno varnost. Torej velja le na področju dohodnine in davka na dohodke pravnih oseb. V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na fizične osebe oz. na obdavčitev dohodnine.

V primeru, ko ima posameznik rezident Slovenije status rezidenta tudi v drugi državi, s katero ima Slovenija sklenjeno MEDNARODNO POGODBO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA, se rezidentstvo presoja po kriterijih iz tiste pogodbe. Običajno so ti kriteriji vsebovani v 4. členu posamezne mednarodne pogodbe. Mednarodne pogodbe so večinoma sklenjene po zgledu VZORČNE KONVENCIJE OECD. Pomembno pa je, da se za vsak posamezni primer pogleda dotično pogodbo, ki podrobno ureja omenjene kriterije.

Da bomo lažje razumeli celotno zadevo in problematiko dvojnega rezidentstva, si bomo KIDO pogledali v praksi:

Državljan Slovenije se je preslil na Hrvaško, saj je tam dobil službo. Tam živi že več kot pol leta, ima pa v Sloveniji mladoletnega otroka, za katerega plačuje preživnino. Ker je državljan Slovenije v tem primeru rezident tako Slovenije (ima središče življenjskih interesov v Sloveniji – otrok) kot Hrvaške (prisoten na Hrvaškem več kot pol leta), pogledamo mednarodni sporazum med Slovenijo in Hrvaško. 4. člen sporazuma opredeljuje podrobno katere države rezident je. V 2. točki 4. člena sporazuma je navedeno: a) šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);

Ker je gospod ohranil svoje stalne prebivališče v Sloveniji se tako šteje za rezidenta Slovenije. Ker pa 14. člen sporazuma pravi, da če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici (torej v našem primeru na Hrvaškem), se lahko tako dobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi. V kolikor bi bil državljan Slovenije prisoten na Hrvaškem manj kot 183 dni v obdobju 12 mesecev (torej manj kot pol leta v obdobju enega leta) in bi prejemek plačal delodajalec, ki ni rezident druge države (torej npr. slovensko podjetje) ter prejemka ne krije stalna poslovna enota, ki jo ima delodajalec v drugi državi (torej na Hrvaškem), pa bi se dohodki obdavčili izključno v Sloveniji. Ker pa v našem primeru to ne drži , saj je državljan Slovenije prisoten na Hrvaškem več kot pol leta in je zaposlen v hrvaškem podjetju. V tem primeru bo obdavčen na Hrvaškem. Doplačal pa bo le morebitno razliko dohodnine v Sloveniji.

Kakšen je postopek?

Zavezanec mora oddati izpolnjen obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente, kjer mora napovedati svoje dohodke prejete iz tujine. Rok za predložitev je v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodke iz delovnega razmerja.

Hkrati pa lahko uveljavlja tudi olajšave:

• odbitek tujega davka ali oprostitev;
• obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je potrebno plačevati na podlagi posebnih predpisov;
• davčne olajšave;
• stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini pri tujem delodajalcu glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini, ki se na podlagi ustreznih dokazil ne vštevajo v davčno osnovo..

V kolikor se v napovedi za odmero akontacije uveljavlja oprostitev oz. odbitek davka in je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, izdani na podlagi te napovedi, potem se ta oprostitev oz. odbitek upošteva v Informativnem izračunu dohodnine. V kolikor se omenjena oprostitev ne uveljavlja, je potrebno uveljavljati oprostitev oz. odbitek davka, in sicer v Ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. V kolikor mu Informativni izračun dohodnine ni izdan pa mora zavezanec izpolniti tudi obrazec Napoved za odmero dohodnine in sicer do 31.7.2021.

Poglejmo si še naslednji primer, in sicer, ko tuj državljan dela v Sloveniji pri slovenskem delodajalcu. Če je tuj državljan nerezident Slovenije, potem so dohodki iz zaposlitve obdavčeni v Sloveniji, tuj državljan pa nima možnosti uveljavljanja olajšav.

Državljan Hrvaške pride v Slovenijo z namenom dela. Rezidentski status se ugotavlja podobno kot v prvem primeru. Hrvaški državljan, v kolikor obdrži tesnejše osebne in ekonomske odnose v državi Hrvaški, hkrati pa tudi tukaj pridobi rezidentski status (npr. je v Sloveniji prisoten več kot pol leta v davčnem letu), se dohodki iz zaposlitve obdavčijo v državi Sloveniji, zavezanec tako lahko uveljavlja olajšave in tako njegov davek ni dokončen. Kot smo omenili že v prejšnjem članku pa lahko olajšave uveljavlja tudi nerezident, v koilikor dokaže, da znašajo dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90% celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če dokaže, da so v državi rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni. Marsikdo s tem ni seznanjen in zatorej plačuje (pre)več davka kot bi ga, če bi uveljavljal olajšavo. Ostali dohodki državljana Hrvaške, ki dela v Sloveniji in ima rezidentski status tako v Sloveniji kot na Hrvaškem ter ohrani tesnejše osebne in ekonomske odnose na Hrvaškem, se obdavčijo na Hrvaškem.

V tem članku smo na kratko predstavili KIDO oz. potek izogibanja dvojni obdavčitvi. Predstavili smo le dohodke fizičnih oseb ter dohodke iz zaposlitve. Vsekakor je obdavčljivih prihodkov še mnogo, prav tako je mnogo različnih situacij, ki niso enoznačne. Zato v kolikor vas daje davčna dilema ali imate specifičen primer, ki ga ne morete rešiti sami, vabljeni, da nas kontaktirate in bomo skupaj rešili davčno dilemo oz. izpeljali celoten postopek.

info@sarti.si