Novosti na področju DDV s 1.7.2021

S 1.7.2021 prihaja do določenih sprememb v zakonodaji na področju DDV, predvsem se novosti tičejo uvoza blaga ter opravljanja storitev in prodaje blage v tujino.

Namen nove ureditve naj bi bila predvsem bolj poštena ureditev, saj je z razcvetom e-trgovanja prihajalo do nelojalne konkurence, predvsem, ker je bila večina pošiljk iz tretjih držav neobdavčenih, kar je trgovcem v EU oteževalo delo. S to ureditvijo naj bi se te nepravilnosti oz. nepoštenosti ukinile. Nova pravila podjetjem ponujajo enoten sistem za prijavo in plačilo obveznosti za DDV pri čezmejnih transakcijah za kupce v EU prek enotnih spletnih sistemov »VSE NA ENEM MESTU« (VEM) za DDV in »VSE NA ENEM MESTU« (VEM) za UVOZ.

1. UVOZ BLAGA IZ TRETJIH DRŽAV

Za prodajalce

Pošiljčne dobave

SPREMENJENA OPREDELITEV POŠILJČNIH DOBAV

Opravljene dobave blaga do vrednosti 150eur, ki bo prispelo iz tretje države in ga bodo zavezanci prodajali NEPOSREDNO preko lastne spletne strani ali elektronskega vmesnika, se bo lahko poročalo v okviri t.i. posebne ureditve VEM za uvoz. Ta ureditev bo omogočala, da dobavitelj oz. v določenih primerih tudi elektronski vmesnik, kupca razbremenijo izvedbe uvoznega postopka in plačila DDV, tako da se DDV zaračuna in poravna že ob naročilu oz. nakupu izdelka. Zavezanec, ki se bo odločil za uporabo te posebne ureditve, bo vse svoje dobave blaga manjših vrednosti prejemnikom v vseh državah članicah EU poročal v okviru te posebne ureditve VEM za uvoz.

ELEKTRONSKI VMESNIK

Kadar se dobava blaga iz tretje države opravi z uporabo elektronskega vmesnika, se pod določenimi pogoji za dobavitelja tega blaga kupcu šteje zavezanec, ki omogoča dobavo blaga preko elektronskega vmesnika. V tem primeru je elektronski vmesnik t.i. »domnevni dobavitelj«. Dobavitelj, ki pa blago dejansko dobavi končnemu kupcu pa se imenuje »osnovni dobavitelj«.

Zavezanec, ki omogoča dobavo z uporabo elektronskega vmesnika, postane domnevni dobavitelj, kadar:

  •  preko svojega elektronskega vmesnika dobavlja blago v pošiljkah z realno vrednostjo NAJVEČ 150eur, ki se dobavi potrošniku v EU in uvozi v EU, pri tem ni pomembno ali ima osnovni dobavitelj oz. prodajalec sedež v EU ali zunaj nje. 
  • Blago, ki je že bilo dano v prosti promet v EU in blago, ki je v EU, ki se dobavi prejemnikom v EU ne glede na njegovo vrednost, kadar osnovni dobavitelj oz. prodajalec NIMA sedeža v EU.

Torej, v praksi ta določba o domnevnem dobavitelju pomeni, da se davčni zavezanec, ki omogoča dobavo preko elektronskega vmesnika, obravnava za namene DDV, kot da bi bil DEJANSKI dobavitelj blaga. To pomeni, da se za namene DDV šteje, da je kupil blago pri osnovnem dobavitelju (prodajalcu) in ga prodal končnemu prejemniku.  Po novih pravilih bo torej tudi zavezanec, ki omogoča prodajo preko svojega elektronskega vmesnika, zavezan za plačevanje DDV v okviru nove ureditve VEM.  

Kdaj se elektronski vmesnik NE šteje kot domnevni dobavitelj?

Določba o domnevnem dobavitelju ne velja, če so izpolnjeni naslednji trije pogoji (izpolnjeni morajo biti vsi trije pogoji):

  • Elektronski vmesnik niti neposredno niti posredno NE DOLOČA nobenih splošnih pogojev, pod katerimi se opravi dobava blaga.
  • Elektronski vmesnik ni niti neposredno niti posredno udeležen pri odobritvi zaračunavanja plačila prejemniku.
  • Elektronski vmesnik ni niti neposredno niti posredno udeležen pri naročanju ali dostavi blagi.

V kolikor elektronski vmesnik le izvaja dejavnosti, ki omogočajo dostop do sistema plačevanja ali zgolj obveščajo o možnem blagu za prodajo oz. kupce le preusmerijo na drug vmesnik, kjer lahko opravijo nakup, se vmesnik NE ŠTEJE kot domnevni dobavitelj. Tako elektronski vmesnik ni neposredno ali posredno udeležen pri dobavi, torej se med dobaviteljem in prejemnikov nakup opravi popolnoma neodvisno, zato pri normalnem poteku poslovanja vmesnik ni seznanjen npr. s tem, ali in kdaj je bila transakcija opravljena, kje je blago in kam se blago dostavlja. Brez slednjih informacij vmesnik ne more izpolniti obveznosti v zvezi z DDV kot domnevni dobavitelj.

Za potrošnike

S 1.7.2021 se za končne potrošnike bistveno ne spremeni nič, razen tega, da dobave blage v vrednosti do 22eur ne bodo več neobdavčene, kot so bile do sedaj. Torej v kolikor uvažate kaj  kot fizična oseba npr. s Kitajske oz. drugih držav, ki niso članice EU, bodo vse pošiljke obdavčene. V kolikor se bo dobavitelj registriral za uporabo novega sistema, boste že ob nakupu izdelka plačali končno ceno, torej ceno z DDV, dodatnih stroškov pri uvozu ne boste imeli, saj bodo uvozi do zneska 150eur še vedno oproščeni stroškov carinjena. A pozor! V kolikor se dobavitelj NE BO registriral za uporabo novega sistema, boste DDV morali plačati ob uvozu, hkrati pa lahko pričakujete še stroške carinjenja oz. druge stroške, ki vam jih bo zaračunal prevoznik blaga.

2. DOBAVA BLAGA IN STORITEV V EU

Do sprememb pri DDV-ju prihaja tudi na področju dobav blaga in storitev v EU. S 1.7.2021, bodo tako prodajalci, ki prodajajo blago, storitve ali TRE storitve (telekomunikacijske storitve, storitve radijskega ali televizijskega oddajanja in elektronske storitve) KONČNIM potrošnikom oz. nezavezancem za DDV v EU lahko DDV obračunavali preko posebne ureditve t.i. miniVEM sistem.

Obračun je popolnoma ločen od domačega obračuna DDV. Prednost tega sistema je predvsem v tem, da se bo lahko na enem mestu obračunalo DDV več različnih članic, v kolikor blago prodajate v več različnih državah. Enako velja za storitve opravljene v druge države.

Ključna novost s 1.7.2021 je torej razširitev miniVEM sistema, tako da bo lahko zavezanec, poleg TRE storitev (če se bo tako odločil), v državi sedeža podjetja, poročal tudi druge storitve, opravljene za končne kupce, ki imajo kraj obdavčitve izven Slovenije v EU ter pošiljčne dobave blage.

OBDAVČITEV STORITEV

Določanje kraja obdavčitev se ne spreminja, spremeni se le način izvajanja obdavčitve. Do sedaj je veljalo, da se mora zavezanec, ki opravlja storitve končnim kupcem, identificirati v državi, kjer je kraj obdavčitve in vse obveznosti opraviti v tej državi. Sedaj, z razširitvijo sistema miniVEM, se bo zavezanec, v kolikor bo želel, lahko registriral v sistem miniVEM in prek tega sistema obveznosti poravnal v svoji matični državi. Če uporablja to posebno shemo, račune izdaja po pravilih države, v kateri je vključen v posebno shemo. V kolikor se zavezanec ne bo registriral v sistem miniVEM, bo lahko še naprej uporabljal splošno ureditev, kjer bo obveznosti poravnal v državi obdavčitve. To velja za določene storitve, za katere veljajo posebna pravila. Za nekatere storitve pa še vedno velja, da je obdavčitev v kraju sedeža zavezanca, ki opravi storitve.

OBDAVČITEV STORITEV TRE

Pri obdavčitvi TRE storitev ne prihaja do sprememb, in sicer še vedno velja, da se zavezanec odloči:

  • Lahko se identificira v državi kupca in obračunava DDV v tamkajšnji državi
  • Lahko se v državi sedeža prijavi v posebno shemo miniVEM in DDV plačuje v matični državi

V kolikor zavezanec opravi manj kot 10.000eur TRE storitev letno, potem lahko obračunava DDV po pravilih države sedeže podjetja oz. stalne poslovne enote.

POŠILJČNE DOBAVE BLAGE

S 1.7.2021 se ukinjajo mejni zneski, ki določajo kraj obdavčitve v državi kupca. Uvaja se enoten mejni znesek, ki določa obdavčitev v državi dobavitelja, in sicer je ta vrednost 10.000eur.

V kolikor dobavitelj preseže mejni znesek 10.000eur  pa ima na voljo sledeče možnosti:

  • Lahko se identificira v državi kupca in tam obračunava in plača tamkajšnji DDV
  • Lahko se v državi sedeža prijavi v posebno shemo miniVEM in DDV plačuje v matični državi

V posebno shemo miniVEM se dobavitelj NE MORE prijaviti v kolikor ima sedež oz. stalno ali običajno prebivališče v več državah. Kar pomeni, da se v ta posebni sistem ne more prijaviti tudi, če ima stalno poslovno enoto zunaj države članice sedeža ali če blago kupcem odpošilja iz več držav ali države, ki ni država sedeža. Za uporabo mejnega zneska 10.000eur mora torej dobavitelj blago praviloma pošiljati samo iz države sedeža podjetja.

Mali davčni zavezanci mora, v kolikor želi uporabljati opisano posebno ureditev, najprej pridobiti redno DDV številko, saj ne more biti hkrati vključen v dve posebni ureditvi.  

Če se bo torej zavezanec odločil za prijavo v sistem miniVEM bo praviloma v državi sedeža podjetja:

– PRIJAVIL ZAČETEK OBDAVČLJIVIH DEJAVNOSTI zajetih v tej posebni ureditvi,

– PREDLOŽIL OBRAČUNE DDV vsake 3 mesece, do konca meseca po poteku davčnega obdobja za katerega se obračun nanaša ter PLAČAL DDV najpozneje ob preteku roka za predložitev obračuna

– VODIL EVIDENCE o transakcijah, zajetih v posebni ureditvi ter jih hranil vsaj 10 let po poteku leta, v katerem se je transakcija opravila

– PRIJAVIL PRENEHANJE obdavčljivih dejavnosti, zajetih v tej posebni ureditvi ali z njim povezane spremembe, zaradi katerih ni več upravičen do te posebne ureditve

Vse prijave in obračuni se prilagajo elektronsko.

Pravico do odbitka vstopnega DDV, zavezanec uveljavlja v rednem obračunu in ne preko sistema miniVEM.

Zgoraj so opisane splošne novosti, ki prihajajo v veljavo s 1.7.2021. Za več informacij nas kontaktirajte na info@sarti.si ali preko telefona 041 882 989, kjer se vam lahko posvetimo in svetujemo v okviru vašega specifičnega primera.

Spremljajte tudi druge aktualne novosti na naši spletni strani www.sarti.si.