Obdavčitev daril

Ker se bliža čas obdarovanj, bomo posvetili nekaj besed obdavčitvi daril. Namreč, obstajajo različna pravila za različne vrste daril. V spodnjem članku si bomo ogledali kako so obdavčena darila zaposlenim ter poslovnim partnerjem, kdaj so darila davčno priznana ter kdaj moramo dano darilo obračunavati kot boniteto.

DARILA ZAPOSLENIM

Vsa darila zaposlenim moramo načeloma obravnavati kot boniteto, izjemoma darilo zaposlenim NI BONITETA, in sicer v primeru, ko je darilo vrednosti manj kot 15 eur in ni dano pogosto. Pri tem pa moramo darila, zagotovljena v okviru zaposlitve, gledati širše in sicer se darilo obravnava kot boniteta, če ga zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve tudi nekdanjemu ali bodočemu zaposlenemu in njegovemu družinskemu članu, torej ne le tistemu, ki je trenutno zaposlen pri njemu.

V praksi lahko rečemo, da se npr. enkratna vstopnica za ogled predstave, ki ne presega vrednosti 15 eur, ne šteje kot boniteta, npr. mesečna naročnina na revijo (ki seveda nima povezave z delom in se ne uporablja za namene dela) v vrednosti 10 eur/ mesec, pa se praviloma mora obravnavati kot boniteta, saj je kljub vrednosti pod 15eur, dana pogosto, tj vsak mesec.

Kot boniteto pa ne štejemo darila, četudi presegajo vrednost 15eur, če so to običajne ugodnosti in so na voljo vsem zaposlenim pod enakimi pogoji ter vrednosti ne moremo presoditi posameznemu zaposlenemu. Tukaj gre predvsem za pogostitve zaposlenih, kjer je nemogoče opredeliti točno vrednost na zaposlenega.

Na primer, da delodajalec pelje svoje zaposlene na izlet, kjer je predvidena prenočitev ter pogostitev. Vrednost ugodnosti pogostitve je težko pripisati le enemu zaposlenemu, zato se moramo vprašati ali je taka ugodnost skladna z običajno poslovno prakso. Če je, potem ta vrednost ni boniteta in tako ni obdavčena s prispevki in dohodnino. To pa ne velja za strošek prenočitve, ki pa ga družba lahko ovrednoti in ker presega vrednost 15eur, mora ta strošek obdavčiti z dohodnino in prispevki torej ga mora obravnavati kot boniteto.

Strošek, ki ga ne obravnavamo kot boniteto ni davčno priznan strošek, saj stroški niso povezani z ustvarjanjem obdavčenih prihodkov. Izjemoma bi lahko bil davčno priznan strošek, če bi dokazali poslovno potrebnost teh odhodkov. Prav tako pa so stroški seveda davčno priznani, v kolikor ugodnost oz. darilo obdavčimo z dohodnino in prispevki, torej obračunamo boniteto.

DDV

Pravico do odbitka DDV pridobimo, če je nabava povezana z obdavčenimi transakcijami, od katerih je odbitek dovoljen. Če nabavljamo blago za zasebne namene svojih zaposlenih, seveda ta pogoj ni izpolnjen in si DDVja ob dobavi ne moremo odbiti. Če ob nabavi še ne vemo, da bomo določeno blago podarili svojim zaposlenim, potem DDV lahko odbijemo, ob podaritvi pa ga moramo obračunati.

Občasna podaritev MANJŠE vrednosti do 20eur brez DDV, ki jih daje v okviru opravljanja svoje dejavnosti in od katerih je bil DDV odbit, ni potrebno obračunati DDV, ampak le če jih daje občasno in ne istim osebam.

Tak primer bi bil npr., da je delodajalec naročil večjo količino majic/kap ipd. s svojim logotim, le te pa je v okviru svoje predstavitve na sejmu razdelil naključnim obiskovalcem. Ob nabavi si je odbil vstopni DDV, saj je šlo za reklamni material. Ker mu je ob koncu sejma ostalo precej tega materiala, ga je razdelil tudi med svoje zaposlene. Če gre za darila manjše vrednosti do 20eur, ne rabi obračunati DDV-ja, prav tako ni potrebno vstopnega DDVja popravljati. Če pa bi vrednost danih daril presegla 20 eur pa bi DDV moral obračunati in plačati.

DARILA OB KONCU LETA

Darila otrokom zaposlenega

Darila, ki jih delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve zagotovi družinskim članom so praviloma obdavčljiva, izjema od obdavčitve pa velja DARILO, KI JE DECEMBRA DANO OTROKU DO 15. LETA STAROSTI in VREDNOST NE PRESEGA 42 EUR. Če so ti pogoji kumulativno izpolnjeni, potem se celotna vrednost ne všteva v davčno osnovo. Po davčni praksi so ti odhodki tudi v celoti davčno priznani, saj gre za obdaritev otrok le enkrat letno.

DARILA POSLOVNIM PARTNERJEM

Prav tako kot darila zaposlenim, so tudi darila poslovnim partnerjem (kupcem, dobaviteljem in drugim) obdavčljiva z dohodnino, če enkratno darilo na posameznega partnerja preseže 42 eur oz. 84eur v posameznem davčnem letu. Torej, če ti zneski niso preseženi, potem darila niso obdavčena, v kolikor pa se ena od teh vrednosti preseže, so obdavčena vsa darila v tistem letu.

Tukaj ni pomembno ali je darilo dano v denarju ali v naravi, pomembno je, da je to po vsebini darilo, torej dano brez neke pridobitve ali protistoritve.

Izplačevalec, ki je plačnik davka, mora vrednost darila v naravi obrutiti, od obrutene vrednosti pa potem odtegne in plača akontacijo dohodnine v višini 25%. Na dan izplačila oz. podaritve darila, mora Fursu predložiti obrazec REK-2 in iREK-2. V primeru, da plačnik davka, da rezidentu darilo, ki presega 42eur, sam davčni odtegljaj pa ne znaša več kot 20eur, odtegljaja ne odtegne in ne plača, vseeno pa je dolžan o danem darilu poročati na Furs. Darilo je tako zajeto v informativni izračun dohodnine in obdavčeno le na letni ravni.

Omeniti velja, da v primeru, ko organizacija nameni darilo oz. razna darila pravni osebi oz. poslovnemu subjektu, ni dolžan obračunati akontacijo dohodnine.

Reprezentanca

Kot darila poslovnim partnerjem pa se ne štejejo vrednosti POGOSTITVE POSLOVNIH PARTNERJEV, če gre za poslovno kosilo, na katerem sta partnerja primarno z namenom izvajanja poslovne aktivnosti in ne iz osebnih razlogov. Stroški pogostitve so v tem primeru mišljeni stroški poslovnih kosil v restavracijah in pa tudi pogostitve pri zavezancu ob obiskih poslovnih partnerjev. Tako imenovani stroški reprezentance v obliki pogostitve poslovnih partnerjev se dokazujejo na podlagi verodostojnih listin, ki dokazujejo obstoj in naravo poslovnega dogodka. Priporoča se tudi, da se na račun navede kdo je bil na pogostitvi.

Stroški reprezentance so davčno priznani v velikosti 50%. Mednje spadajo stroški pogostitev, zabav in daril ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji, denimo kupci ali dobavitelji. Razlikujemo pa med stroški reprezentance in stroški reklame. Darila, ki so dana v okviru reklame, so torej praviloma davčno priznana v celoti, darila, ki pa se štejejo kot reprezentančni strošek pa le 50%. Kdaj pa so darila dana v okviru reklame? Praviloma takrat, ko imajo darila reklamno vsebino (npr. logotip podjetja) in jih zavezanec uporablja kot propagandni material za promoviranje svoje dejavnosti, proizvodov ali storitev na sejmih ali odprtjih obiskovalcem oz. kako drugače. Pomembno je, da so dana kot reklamni material in niso vezana za obdarovanje točno določenih poslovnih partnerjev.

Za več informacij smo na voljo na info@sarti.si

Vesele prihajajoče praznike vam želimo!

Ekipa SARTI