Pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni – brez bolniškega lista

Novi zakon, ki je bil sprejet 23.10.2020 je prinesel kar nekaj ugodnosti, tako za podjetja kot za zaposlene. Tokrat bomo malo bolj podrobno opisali postopek uveljavljanja pravice do kratkorajne odsotnosti zaradi bolezni brez obiska zdravnika, saj je ta ukrep iz novega zakona popolna novost in prinaša tako za račnovodje kot delodajalce in delavce kar precej podvprašanj.

Namen ukrepa je ta, da delavci ne bi hodili v službe bolni in bi ob pričetku slabšega počutja lažje (tj. brez obiska zdravnika) ostali doma.

Omenjeno pravico lahko delavec uveljavlja skupno največ 3 dni, in le enkrat v koledarskem letu. V kolikor jo delavec izkoristi le v enem dnevu, se šteje kot izkoriščena. Npr. ni je možno uveljavljati trikrat po 1 dan, temveč največ 3 dni skupaj.

Ta pravica velja le za zavarovance, ki so v zavarovanje vključeni iz naslova sklenjenega razmerja in ne velja za samostojne zavezance za prispevke. Trenutno je možno pravico koristiti v obdobji od 24.10.2020 do 31.12.2020, možno pa je podaljšanje v naslednje leto.

Kako delavec uveljavlja pravico?

Delavec prvi dan odsotnosti PISNO ali ELEKTRONSKO obvesti delodajalca o odsotnosti. Delavec ne kliče oz. ne uveljavlja bolniškega staleža pri izbranem osebnem zdravniku, saj podlaga za izplačilo ni bolniški list, temveč omenjeno obvestilo delodajalcu.

Delavec v času koriščenja pravice seveda ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven svojega kraja bivanja. V primeru kršitve, delodajalec ni dolžan izplačati nadomestila. V kolikor se morebiti v postopku refundacije ugotovijo omenjene kršitve, ZZZS prav tako ne izplača refundacije.

V pimeru, da se po 3 dneh ugotovi poslabšanje stanja, mora delavec s tem seznaniti svojega izbranega zdravnika, ki mu bolniško odsotnost prizna od prvega dne zaostanka dalje. V tem primeru se šteje, da pravica do kratkorajne odsotnosti NI IZRABLJENA in se koristi klasična bolniška odsotnost.

Višina in izplačilo nadomestila delavcu

Delavec je za čas kratkotrajne odsotnosti upravičen do nadomestila, ki mu ga izplača deldajalec. Gre za enako nadomestilo kot v primeru bolniškega staleža za primer bolezni, tj. obračuna se urna osnova za nadomestilo v breme delodajalca, na podlagi plače delavca iz obdobja, kot je določeno po ZDR-1 ali kolektivni pogodbi. Odmerni odstotek pa je enak kot v primeru delavčeve odsotnosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni (80 %).

Postopek refundacije za delodajalce

Delodajalec mora delavcu izplačati nadomestilo, šele nato zahteva refundacijo. Zahtevek za refundacijo vloži elektronsko na ZZZS. V pomoč je excelov pripomoček, ki ga je pripravil ZZZS, lahko pa se odda tudi PDF dokument, ki ga delodajalec (oz. računovodstvo) pripravi iz svojega programa za obračun plač.

Kot razlog zadržanosti se na obračunu označi št. 13 “bolezen-3 dni”.

Do refundacije so upravičeni vsi delodajalci, rok za predložitev zahtevkov pa je najkasneje 3 mesece po preteku ukrepa. V kolikor ukrep ne bo podaljšan, je skrajni rok za predložitev zahtevkov 31.03.2021.

ZZZS povrne delodajalcu nadomestilo v roku 60dni. Če pa se morebiti v postopku ugotovi, da je bil za čas zahtevka izdan elektronski bolniški list, se refundcija ne izvede.

Za dodatna vprašanja in dileme smo vedno na voljo.

Laura Avsec

SARTI