Državni zbor je 7. julija sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT). Zakon je bil v uradnem listu objavljen dne 13.7.2021 in prične veljati naslednji dan, torej 14.7.2021.

Bolj pomembne novosti opisujemo v spodnjem prispevku.

1. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas 

Načeloma gre za nadaljevanje ukrepa, ki je bil uveden že lansko leto, a če si bolj podrobno pogledamo pogoje, ki so potrebni za pridobitev subvencije, hitro opazimo, da ne gre za nadaljevanje samega ukrepa, temveč za novost, pri kateri marsikateri delodajalec ne bo več upravičen do prejema subvencije. Še vedno velja, da lahko delodajalec delo s krajšim delovnim časom odredi delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas.

Hkrati pa zakon določa:

• delodajalec mora biti v Poslovni register Slovenije vpisan pred 31.12.2020.
• delavec mora biti pri delodajalcu zaposlen najmanj 3 mesece pred odreditvijo skrajšanega delovnega časa,
• delavec ne sme biti v postopku odpovedi v času prejemanja subvencije in še mesec dni po izteku prejemanja subvencije ter
• delodajalec najmanj 10% zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90% dela
• delodajalcu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.

Kaj pa pomeni omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti?

V praksi naj bi to pomenilo, da bo za povračilo nadomestila plače potrebno dokazati, da je bilo delodajalcu s predpisom Vlade RS omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. Kjer pa ni pomembno ali ima delodajalec to dejavnost registrirano kot glavno dejavnost, temveč je pomembno ali je zaposleni za katerega se uveljavlja pomoč, zaposlen na področju te dejavnosti.

Pojasnilo MDDSZ je, da se bo pri presoji tega pogoja upoštevalo predpise, ki NEPOSREDNO onemogočajo opravljanje točno določene dejavnosti in se nanjo tudi sklicujejo – npr. omejitev zasedenosti nastanitvenih kapacitet. V kolikor kakšen splošni predpis POSREDNO omejuje ali onemogoča opravljanje neke gospodarske dejavnosti – npr. omejitev števila ljudi na določenem prostoru oz. kvadraturi, se bo presojal tudi tak predpis, v kolikor NEPOSREDNO VPLIVA na opravljanje določene dejavnsoti. Pri tem velja poudariti, da je v veljavi več odlokov Vlade RS, ki posredno ali neposredno omejujejo opravljanje različnih dejavnosti, kateri se tudi sproti spreminjajo, zato je potrebno pri določanju tega pogoja ves čas spremljati odloke Vlade RS.

Da je opravljanje neke dejavnosti onemogočeno ali omejeno, ni možno šteti, če so določeni zgolj pogoji, pod katerimi se neka gospodarska dejavnost opravlja, če le ti izhajajo iz preventivnih razlogov zaradi preprečevanja širjenja okužb – npr. zagotavljanje minimalnega stika med strankami, razkuževanje prostorov, zračenje ipd…). Prav tako zahteva po t.i. »PCT« (npr. za vstop v gostinski lokal, kinematografe, organizirane dogodke in podobno) ter pogoji, ki veljajo za prehod državnih mej (trenutno t.i. »PCT«) ne štejejo za omejitev v smislu izpolnjevanja tega pogoja. Omeniti pa velja tudi to, da npr. delodajalec, ki ne more opravljati gospodarske dejavnosti (oz. je le ta omejena) zaradi svojih poslovnih partnerjev, katerim je dejansko onemogočeno ali omejeno opravljanje dejavnosti (na primer: avtobusni prevozniki omejeno opravljajo dejavnosti, ker je število turistov zmanjšano ali svetovalno podjetje omejeno opravlja dejavnost, ker se njegovi poslovni partnerji ne odločajo za njegove storitve, ipd.), ni upravičen do povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas od polnega.

Skratka, pomembno je, da je delodajalcu NEPOSREDNO s predpisi Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje dejavnosti.

Dalje je določeno tudi, da pravice do povračila ne more uveljaviti delodajalec, če je nad njim uveden postopek stečaja ali se nahaja v likvidacijskem postopku, nima poravnanih vseh zapadlih davčnih obveznosti na dan vložitve vloge ali nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev (REK-1) za obdobje zadnjih pet let do oddaje vloge

Novost pri tem zakonu je tudi ta, da ne bo več fiksne višine subvencije, temveč bo delodajalec prejel 80% izplačanega nadomestila plače (bruto II) in ne več kot 928,10 eur.  

Kakšen pa bo postopek uveljavljanja subvencije?

• Vloga se odda v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, razen za delodajalce, ki so delavcem odredili delo s skrajšanim delovnim časom pred uveljavitvijo tega zakona – ti vlogo vložijo v 15 dneh od uveljavitve zakona. Pri podaljšanju ukrepa je skrajni rok za vložitev vloge 31. 12. 2021, ob upoštevanja 15 dnevnega roka od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Vloga se odda preko portala ZRSZ. Potrebno je priložite odredbo delavcu o skrajšanem delovnem času ter izjave in dokazila o izpolnjevanju pogojev.

• ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve s sklepom (zoper sklep je možen le upravni spor)

• Oddati je potrebno še zahtevek za izplačilo – skrajni rok oddaje zahtevka za izplačilo pa je 30.06.2022.

Omenimo še to, da bodo prejemniki subvencij javno objavljeni na spletni strani ZRSZ, tako kot tudi višine subvencij.

2. Zakon prinaša tudi pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021

Upravičenci do financiranja regresa za letni dopust za leto 2021 so delodajalci, ki:

• so registrirani v Poslovnem registru Slovenija vsaj od 31.5.2021
• na dan uveljavitve ZIUPGT opravljajo kot glavno dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, dejvanost na področju športa, turizma, kulture ali gostinstva. Klasifikacije SKD dejavnosti so točno navedene v Zakonu.
• imajo vsaj 1 zaposlenega
• zaradi posledic epidemije ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, kar pomeni:

da bodo prihodki upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020. Če delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Če v letu 2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021. Pri izračunu upada prihodkov se lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč, če je tak način ugodnejši za delodajalca.

Višina pomoči znača 1.024,24eur na zaposlenega oz. sorazmerno, če ima delavec pravico do regresa v sorazmernem delu. Upravičenec mora izjavo o izpolnjevanju pogojev predložiti preko informacijskega portala FURS med 1. in 30. 9. 2021, pomoč pa bo izplačana najkasneje 20. 10. 2021.

3. Povračilo stroškov organizatorjem dogodkom

Zakon predvideva tudi delno povračilo stroškov orgaizatorjem dogodkov, do 80% pri odpovedi dogodka ali 60% zaradi omejene izvedbe dogodka. Stroški dogodka morajo biti najmanj 10.000 eur.

4. Turistični boni

V veljavo stopajo tudi turistični boni, in sicer 100eur prejme vsaka polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, na dan 30.6.2021. 50eur pa prejmejo mladoletni državljani. Boni bodo tokrat lahko koriščeni v bistveno večjem obsegu kot lanskoletni. Gre predvsem za gostinske, turistične, nastanitvene dejavnosti ter za dejavnosti na področju športa in kulture. Vse dejavnosti so navedene v Zakonu.

Veljavnost unovčitve bonov je do 31.12.2021.

Poleg navedenih zgoraj so bili sprejeti tudi nekateri drugi ukrepi, ki se nanašajo na pomoč filmski in avdiovizualni industriji, oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico za imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč in pomoč upravljavcem žičniških naprav…

SARTI

info@sarti.si

041 882 989