Dvojno rezidentstvo in KIDO (Konvencije o Izogibanju Dvojne Obdavčitve)

V prejšnjem članku (lahko si ga ogledate tukaj) smo v splošnem opisali pojem davčnega rezidentstva ter pogoje za pridobitev oz. prenehanje statusa rezidentstva. Tokrat pa bomo opisali kakšen je postopek v primeru dvojnega rezidentstva.

Kot smo omenili, oseba je torej lahko hkrati davčni rezident dveh držav. Takrat pa se v praksi stvari malce zapletejo in je potrebno pogledati vsak primer posebej.

KIDO

KIDO je okrajšava za “Konvencije o Izogibanju Dvojne Obdavčitve” in je vbistvu pogodba dveh držav o dogovoru glede načina obdavčitve posameznih vrst dohodka, ki ga dosega rezident ene države na ozemlju druge. Omogoča se enkratna obdavčitev, torej izogibanje dvojni obdavčitvi ter onemogoča se neobdavčitev. KIDO velja tako za fizične kot za pravne osebe in ne velja za DDV in prispevke za socialno varnost. Torej velja le na področju dohodnine in davka na dohodke pravnih oseb. V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na fizične osebe oz. na obdavčitev dohodnine.

V primeru, ko ima posameznik rezident Slovenije status rezidenta tudi v drugi državi, s katero ima Slovenija sklenjeno MEDNARODNO POGODBO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA, se rezidentstvo presoja po kriterijih iz tiste pogodbe. Običajno so ti kriteriji vsebovani v 4. členu posamezne mednarodne pogodbe. Mednarodne pogodbe so večinoma sklenjene po zgledu VZORČNE KONVENCIJE OECD. Pomembno pa je, da se za vsak posamezni primer pogleda dotično pogodbo, ki podrobno ureja omenjene kriterije.

Da bomo lažje razumeli celotno zadevo in problematiko dvojnega rezidentstva, si bomo KIDO pogledali v praksi:

Državljan Slovenije se je preslil na Hrvaško, saj je tam dobil službo. Tam živi že več kot pol leta, ima pa v Sloveniji mladoletnega otroka, za katerega plačuje preživnino. Ker je državljan Slovenije v tem primeru rezident tako Slovenije (ima središče življenjskih interesov v Sloveniji – otrok) kot Hrvaške (prisoten na Hrvaškem več kot pol leta), pogledamo mednarodni sporazum med Slovenijo in Hrvaško. 4. člen sporazuma opredeljuje podrobno katere države rezident je. V 2. točki 4. člena sporazuma je navedeno: a) šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);

Ker je gospod ohranil svoje stalne prebivališče v Sloveniji se tako šteje za rezidenta Slovenije. Ker pa 14. člen sporazuma pravi, da če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici (torej v našem primeru na Hrvaškem), se lahko tako dobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi. V kolikor bi bil državljan Slovenije prisoten na Hrvaškem manj kot 183 dni v obdobju 12 mesecev (torej manj kot pol leta v obdobju enega leta) in bi prejemek plačal delodajalec, ki ni rezident druge države (torej npr. slovensko podjetje) ter prejemka ne krije stalna poslovna enota, ki jo ima delodajalec v drugi državi (torej na Hrvaškem), pa bi se dohodki obdavčili izključno v Sloveniji. Ker pa v našem primeru to ne drži , saj je državljan Slovenije prisoten na Hrvaškem več kot pol leta in je zaposlen v hrvaškem podjetju. V tem primeru bo obdavčen na Hrvaškem. Doplačal pa bo le morebitno razliko dohodnine v Sloveniji.

Kakšen je postopek?

Zavezanec mora oddati izpolnjen obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente, kjer mora napovedati svoje dohodke prejete iz tujine. Rok za predložitev je v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodke iz delovnega razmerja.

Hkrati pa lahko uveljavlja tudi olajšave:

  • odbitek tujega davka ali oprostitev;
  • obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je potrebno plačevati na podlagi posebnih predpisov;
  • davčne olajšave;
  • stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini pri tujem delodajalcu glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini, ki se na podlagi ustreznih dokazil ne vštevajo v davčno osnovo..

V kolikor se v napovedi za odmero akontacije uveljavlja oprostitev oz. odbitek davka in je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, izdani na podlagi te napovedi, potem se ta oprostitev oz. odbitek upošteva v Informativnem izračunu dohodnine. V kolikor se omenjena oprostitev ne uveljavlja, je potrebno uveljavljati oprostitev oz. odbitek davka, in sicer v Ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. V kolikor mu Informativni izračun dohodnine ni izdan pa mora zavezanec izpolniti tudi obrazec Napoved za odmero dohodnine in sicer do 31.7.2021.

Poglejmo si še naslednji primer, in sicer, ko tuj državljan dela v Sloveniji pri slovenskem delodajalcu. Če je tuj državljan nerezident Slovenije, potem so dohodki iz zaposlitve obdavčeni v Sloveniji, tuj državljan pa nima možnosti uveljavljanja olajšav.

Državljan Hrvaške pride v Slovenijo z namenom dela. Rezidentski status se ugotavlja podobno kot v prvem primeru. Hrvaški državljan, v kolikor obdrži tesnejše osebne in ekonomske odnose v državi Hrvaški, hkrati pa tudi tukaj pridobi rezidentski status (npr. je v Sloveniji prisoten več kot pol leta v davčnem letu), se dohodki iz zaposlitve obdavčijo v državi Sloveniji, zavezanec tako lahko uveljavlja olajšave in tako njegov davek ni dokončen. Kot smo omenili že v prejšnjem članku pa lahko olajšave uveljavlja tudi nerezident, v koilikor dokaže, da znašajo dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90% celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če dokaže, da so v državi rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni. Marsikdo s tem ni seznanjen in zatorej plačuje (pre)več davka kot bi ga, če bi uveljavljal olajšavo. Ostali dohodki državljana Hrvaške, ki dela v Sloveniji in ima rezidentski status tako v Sloveniji kot na Hrvaškem ter ohrani tesnejše osebne in ekonomske odnose na Hrvaškem, se obdavčijo na Hrvaškem.

V tem članku smo na kratko predstavili KIDO oz. potek izogibanja dvojni obdavčitvi. Predstavili smo le dohodke fizičnih oseb ter dohodke iz zaposlitve. Vsekakor je obdavčljivih prihodkov še mnogo, prav tako je mnogo različnih situacij, ki niso enoznačne. Zato v kolikor vas daje davčna dilema ali imate specifičen primer, ki ga ne morete rešiti sami, vabljeni, da nas kontaktirate in bomo skupaj rešili davčno dilemo oz. izpeljali celoten psotopek.

041 882 989/ info@sarti.si

Davčni rezidenti vs. nerezidenti

Tokratna tema članka je rezidentski status oz. obdavčitev rezidentov/nerezidentov. Bolj podrobno bom opisala razlike med obdavčitvijo ter na kaj moramo biti kot delodajalec oz. zaposleni pozorni.

Kdo je rezident Slovenije?

Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine v Sloveniji po t.i. svetovnem dohodku, torej za vse dohodke, ki so jih dosegli v in izven Slovenije.

Za rezidenta Slovenije se štejejo osebe, ki:

  • imajo prijavljeno stalno prebivališče v RS na podlagi Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1),
  • bivajo zunaj RS v povezavi z zaposlitvijo v okviru državnih in drugih organov ali organizacij v sestavi ministrstev,
  • izpolnjujejo druge kriterije, ki nakazujejo na povezanost posameznika z RS (običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih zanimanj v Sloveniji),
  • so prisotni v Sloveniji skupno več kot 183 dni oziroma pol leta (neprekinjeno ali s prekinitvami).

Kdo je nerezident Slovenije?

Za nerezidenta Slovenije se štejejo:

  • osebe, ki niso rezidenti Slovenije, to pomeni, da v Sloveniji nimajo stalnega bivališča, središča svojih ekonomskih in osebnih interesov oz. so v Sloveniji prisotni manj kot 183 dni v posameznem davčnem letu,
  • osebe z diplomatskim ali konzularnim statusom tuje države v Sloveniji,
  • osebe, ki opravljajo delo kot uslužbenci oz. funkcionarji mednarodne organizacije,
  • osebe, ki so v Sloveniji zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji tuje države,
  • uslužbenci v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji,
  • osebe, ki so v Sloveniji zaposlene kot tuji strokovnjaki za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra (potrebna odobritev slovenskega davčnega organa),
  • osebe, ki bivajo v Sloveniji izključno zaradi študija oz. zdravljenja.

Za nerezidenta se štejejo tudi posameznik, ne glede na to, če izpolnjujejo katerega od pogojev za status rezidenta, v času v katerem bi se šteli za rezidenta, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, štejejo samo za rezidenta druge države pogodbenice.

Obdavčitev

Status rezidenta torej vpliva na način obdačitve v Sloveniji. Torej je davčna obveznost posameznika odvisna od njegovega statusa REZIDENT – NEREZIDENT. Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini, nerezidenti pa so zavezani za plačilo dohodnine samo od dohodkov z virom v Sloveniji. Največkrat so to dohodki iz kapitala (obresti, dividende, dobiček iz kapitala) in dohodki iz oddajanja premoženja v najem (najemnine) ali iz prenosa premoženjske pravice (licenčnine).

Nerezidenti v primerjavi z rezidenti, ne oddajajo letne napovedi za odmero dohodnine, so zavezanci za dohodnino sicer po določenih stopnjah, ampak na splošno niso upravičeni do olajšav in zmanjšanj davčne osnove, določenih za rezidente.

Nerezidenti Slovenije, ki so rezidenti EU ali EGP lahko uveljavljajo olajšave pri dohodni, v kolikor dokažejo, da znašajo dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90% celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če dokaže, da so v državi rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni. To lahko nerezidenti uveljavijo s posebnim obrazcem ob letni napovedi dohodnine, ki pa mora biti tudi potrjen od tujega državnega organa: obrazec EU/EGP – Zahtevek za uveljavljanje davčnih olajšav

Kako pridobiti status rezidenta?

V primeru, da je oseba državljan Slovenije in je tudi zaposlen v Sloveniji, ni dileme glede statusa rezidenta… Zaplete pa se v primeru, ko tujci delajo na območju Slovenije ali pa ko državljan Slovenije dela in živi v tujini.

V primeru, da tuj državljan biva in dela v Sloveniji le kratek čas – manj kot 6 mesecev, na splošno velja za nerezidenta in je njegova obdavčitev dokončna, torej ne more uveljavljati olajšav pri obdavčitvi (razen, v prej omenjenem primeru, s posebnim obrazcem). V kolikor pa tujec živi in dela v Sloveniji več kot 6 mesecev, že izpolnjuje pogoj za rezidenta. Pogoje za status rezidenta Slovenije  lahko izpolni tudi že pred potekom obdobja šestih mesecev prisotnosti v Sloveniji, če v Sloveniji vzpostavi npr. običajno bivališče ali center življenjskih interesov. V vsakem primeru pa je potrebno urediti status rezidenta z vložitvijo vloge v obliki samostojnega dopisa z navedbo vseh relevantnih dejstev ali v obliki izpolnjenega vprašalnika- vloga za ureditev rezidentstva. Vlogi je potrebno priložiti ustrezne listine oziroma dokazila, če z njimi razpolagajo in za katere menijo, da so pomembne za presojo njihovega rezidentskega statusa. Vloga se odda osebno, po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eDavki.

Davčni organ na podlagi vloge ter izkazanih dejstev in okoliščin oz. po uradni dolžnosti presoja o rezidentskem statusu ter odloči z odločbo. Sprememba statusa zavezanca se označi v davčnem registru. Posameznik, ki pridobi odločbo davčnega organa o ugotovljenem oziroma spremenjenem statusu mora delodajalce oz. izplačevalce dohodkov v Sloveniji obvestiti o ugotovljenem rezidentskem statusu in jim hkrati predložiti odločbo davčnega organa. Izplačevalci, ki se tudi štejejo za plačnika davka, so namreč dolžni v oddanem obračunu davčnega odtegljaja (obrazci REK) upoštevati enak podatek o rezidentstvu, kot je zaveden v davčnem registru.

V kolikor pride do sprememb, ki bi vplivale na ugotovljeni status, mora zavezanec davčnemu organu v roku 8 dni po nastanku spremembe, predložiti novo vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa z ustreznimi dokazili. Na podlagi predloženih dokazil davčni organ o statusu zavezanca ponovno presoja. V primeru, da zavezanec tega ne stori, davčni organ pa izve za nova dejstva in okoliščine, ki vplivajo na ugotovljeni status, davčni organ o statusu zavezanca presoja po uradni dolžnosti.

Rezidentski status pri osebah, ki v Sloveniji nimajo uradno prijavljenega stalnega bivališča

Osebe, ki živijo in delajo v Sloveniji in nimajo prijavljenega stalnega bivališča v Sloveniji, se glede na kriterij uradnega prijavljenega stalnega prebivališča ne morejo šteti za rezidente Slovenije, saj imajo v Sloveniji praviloma prijavljeno le začasno prebivališče.

Tuje fizične osebe ob prihodu v Slovenijo ponavadi pogoja običajnega bivališča v Sloveniji (še) ne izpolnjujejo, zato se v takih primerih upošteva stopnja posameznikovih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji in tujini, in sicer glede na to, v kateri državi ima oseba središče življenjskih interesov. V kolikor želi posameznik pridobiti status rezidenta na podlagi tega kriterija, mora poleg ekonomskih interesov (npr. zaposlitev) izkazati tudi osebne interese v Sloveniji, kar pomeni, da v kolikor ima posameznik v tujini svoje stalno prebivališče, lastnino, posameznikova družina prebiva v tujini ipd…, se pod tem kriterijem ne more šteti za rezidenta Slovenije. V kolikor pa bi se z njim priselila tudi družina, bi se s tem tudi središče njegovih osebnih interesov premaknilo v Slovenijo in bi lahko pridobil status rezidenta. Če posameznik torej zadrži svoje osebne interese v tuji državi, se lahko za rezidenta šteje šele po tem, ko je v kateremkoli času v davčnem letu v Sloveniji bival več kot 183 dni. Davčno leto je v teh primerih enako koledarskemu letu. V kolikor pa posameznik nima osebnih interesov v nobeni državi, se lahko šteje za rezidenta Slovenije tudi pred izpolnjenim pogojem 183 dni bivanja v Sloveniji.

Prenehanje rezidentskega statusa

V kolikor oseba, ki ima status rezidenta v Sloveniji, odide iz Slovenije, še ne pomeni avtomatsko, da se status rezidentna ukine. Upoštevajo se različne okoliščine, med njimi pa je najpomembnejše predvsem ali posameznik ohrani rezidenčne vezi s Slovenijo, medtem ko je v tujini. Ker se rezidenčni status presoja od primera do primera, pri tem pa se upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine, velja posameznik na splošno, razen če prekine vse pomembne rezidenčne vezi s Slovenijo, še dalje za rezidenta Slovenije in je obdavčen od svojega svetovnega dohodka.

Kadar oseba ohrani svoje prebivališče (ima v lasti ali v najemu stanovanje, ki ga ne oddaja) v Sloveniji, le ta velja za rezidenčno vez in se njegov status rezidenstva ne prekine. Prav tako se njegov status rezidenstva ne prekine, v kolikor ima oseba v Sloveniji zakonskega/izvenzakonskega partnerja ali vzdrževane družinske člane.

Začasna odsotnost osebe, čeprav je le ta v daljšem časovnem obdobju, torej še ne pomeni prekinitve rezidentskega statusa. Kadar posameznik ohrani svoje rezidenčne vezi v Sloveniji, se za prekinitev rezidenskega statusa upoštevajo predvsem:

  • dejstva in okoliščine, ki kažejo na namen posameznika, da za stalno prekine vse pomembne rezidenčne vezi s Slovenijo,
  • pogostnost in dolžina obiskov v Sloveniji,
  • rezidenčne vezi izven Slovenije

Datum, ko posameznik dejansko preneha biti davčni rezident Slovenije, se določi ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera. Na splošno pa je to datum, ko posameznik prekine vse pomembne rezidenčne vezi s Slovenijo

Dejstvo, da posameznik vzpostavi pomembne rezidenčne vezi v tujini, samo po sebi še ne pomeni, da takšen posameznik preneha biti rezident Slovenije, saj je možno, da posameznik velja za davčnega rezidenta v več državah v istem obdobju.  

V primerih t. i. dvojnega rezidentstva (tj. rezident Slovenije tudi rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo) se rezidentski status ugotavlja na drugačen način in bomo le to bolj podrobneje predstavili v naslednjem članku.

V kolikor potrebujete svetovanje na tem področju ali potrebujete ureditev rezidentskega statusa, vabljeni, da nas kontakrirate:

info@sarti.si, 041 882 989

Vračilo pomoči po interventnih zakonih

Ste v času korone prejemali oz. še prejemate pomoč po katerem izmed interventnih zakonov? Če da, potem velja biti pozoren na določene omejitve oz. pogoje, ki jih morate kot prejemnik izpolniti, da vam prejete “covid” državne pomoči ne bo potrebno vrniti. V spodnjem članku bomo pregledali kateri so ti pogoji oz. v katerih primerih je predvideno vračilo pomoči za vsako prejeto pomoč posebej.

TEMELJNI DOHODEK

Temeljni dohodek sta urejala interventni zakon PKP2 in PKP5.

V kolikor ste temeljni dohodek (velja tudi za oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost) prejemali po PKP2 – torej med marcem in majem 2020, velja sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 11.4.2020 do 31.12.2020 ali kadarkoli za leto 2020 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Ni zakonskega roka za predložitev izjave,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 10% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je bil do 30.4.2021. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI tudi, če je bil upad prihodkov “zadosten”, a ni bil povezan z epidemijo. Rok in postopek za vračilo sta enaka kot pri nezadostnem upadu prihodkov (NE velja za oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

V kolikor ste temeljni dohodek prejemali po PKP 5 – torej med oktobrom in decembrom 2020 oz. med januarjem in junijem 2021, velja sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 24.10.2020 do 31.12.2020 ali kadarkoli za leto 2020 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Ni zakonskega roka za predložitev izjave,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 20% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je bil do 30.4.2021. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Pogoj upada prihodkov se lahko izračunava tudi po Pravilniku o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja zmanjšanja prihodkov,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI tudi, če je bil upad prihodkov “zadosten”, a ni bil povezan z epidemijo. Rok in postopek za vračilo sta enaka kot pri nezadostnem upadu prihodkov,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

DELNO POVRNJEN IZGUBLJENI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE IN DRUŽBENIKE (karantena oz. višja sila)

Delno povrnjen izgubljen dohodek je urejal PKP5 in je veljal med oktobrom 2020 in junijem 2021, velja pa sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014)
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI tudi, če mu je bila za ISTI ČAS izplačana tudi izredna pomoč v obliki MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

NEKRITI FIKSNI STROŠKI

Pomoč so urejali PKP6, PKP7, PKP9. Pomoč ste lahko prejemali med oktobrom 2020 in decembrom 2020 ter med januarjem 2021 in junijem 2021.

Če ste pomoč prejemali med oktobrom 2020 in decembrom 2020 velja sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v 4. kvartalu 2020 glede na 4. kvartal 2019 manj kot 30%. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je bil do 30.4.2021. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Upad se računa glede na prihodke, povprečno število zaposlenih ali vrednost osnovnih sredstev (brez zemljišč),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če niso bili izpolnjeni pogoji – 109. člen ZIUOPDVE. Rok za predložitev izjave je bil 30.4.2021. Vračilo v 30 dneh po prejeti odločbi je brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bil zahtevan znesek previsok, npr. ocenjena izguba je bila previsoka. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za predložitev izjave je bil 30.4.2021. Vračilo v 30 dneh po prejeti odločbi je brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

Če ste pomoč prejemali med januarjem in marcem 2021 ali med aprilom in junijem 2021, velja sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v 1. ali 2. kvartalu (torej med januarjem in marcem ali med aprilom in junijem) 2021 glede na 1. ali 2. kvartal 2019 manj kot 30%. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je do roka za predložitev DDPO oz. DDD, torej predvidoma do 31.3.2022. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Upad se računa glede na prihodke, povprečno število zaposlenih ali vrednost osnovnih sredstev (brez zemljišč),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če niso bili izpolnjeni pogoji – 109. člen ZIUOPDVE. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za predložitev izjave je do roka predložitve DDPO oz. DDD, torej predvidoma do 31.3.2022. Vračilo v 30 dneh po prejeti odločbi je brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bil zahtevan znesek previsok, npr. ocenjena izguba je bila previsoka. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za predložitev izjave je do roka predložitve DDPO oz. DDD, torej predvidoma do 31.3.2021. Vračilo v 30 dneh po prejeti odločbi je brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA.

OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA PIZ, ZA DELAVCE, KI SO DELALI

To pomoč je urejal PKP2, posebnih pogojev za vračilo ni, le v primeru, da je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014) ali če je bil presežen limit prejete pomoči.

KRIZNI DODATEK ZA DELAVCE

Tudi tukaj ni posebnih pogojev, le za krizni dodatek po PKP2 (13.3.2020 – 31.5.2020), je predvidneo vračilo prejete pomoči, v primeru, da je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014) oz. za krizni dodatek po PKP7 (december 2020), je predvideno vračilo, v kolikor je delodajalec izplačal delavcu več kot predvideno ali je izplačal dodatek delavcu, ki do njega ni upravičen, če je napačno poročal na predloženem obračunu davčnega odtegljaja in na podlagi tega prejel prevelik znesek pomoči. Za vračilo se poda izjava v eDavkih. Zakonski rok ni predpisan. Sredstva se vrnejo na podlagi odločbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prejema sredstev do vračila.

ČAKANJE NA DELO

1. Čakanje na delo po PKP2 – med 13.3.2020 in 31.5.2020:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 11.4.2020 do 31.12.2020 ali kadarkoli za leto 2020 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Ni zakonskega roka za predložitev izjave,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 10% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je bil do 30.4.2021. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec ni izplačal neto nadomestila plače delavcu, če je odrejal nadurno delo, če je začasno prerazporejal delovni čas, če ni obveščal Zavoda za zaposlovanje o vrnitvi nazaj na delo ali če je predložil lažne izjave na Furs,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec začne likvidacijski postopek v obdobju prejemanja sredste vali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči

2. Čakanje na delo po PKP3 in PKP7 – junij 2020:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 10% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je bil do 30.4.2021. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Pogoj upada prihodkov se lahko izračunava tudi po Pravilniku o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja zmanjšanja prihodkov,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec ni izplačal neto nadomestila plače delavcu, če je odrejal nadurno delo, če je začasno prerazporejal delovni čas, če ni obveščal Zavoda za zaposlovanje o vrnitvi nazaj na delo ali če je predložil lažne izjave na Furs,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec odpusti delavca, ki je na čakanju zaradi poslovnega razloga,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec začne likvidacijski postopek v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

3. Čakanje na delo po PKP4 in PKP7 – med julijem 2020 in septembrom 2020:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec odpusti delavca, ki je na čakanju, zaradi poslovnega razloga. Prav tako ne sme odpustiti večjega števila delavcev, razen, če je bil program reševanja presežnih delavcev sprejet pred 13.03.2020 IN delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po interventnih zakonih.
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

4. Čakanje na delo po PKP6 – med oktobrom 2020 in januarjem 2021:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 20% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je bil do 30.4.2021. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Pogoj upada prihodkov se lahko izračunava tudi po Pravilniku o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja zmanjšanja prihodkov,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec ni izplačal neto nadomestila plače delavcu, če je odrejal nadurno delo, če je začasno prerazporejal delovni čas, če ni obveščal Zavoda za zaposlovanje o vrnitvi nazaj na delo ali če je predložil lažne izjave na Furs,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec odpusti delavca, ki je na čakanju, zaradi poslovnega razloga. Prav tako ne sme odpustiti večjega števila delavcev, razen, če je bil program reševanja presežnih delavcev sprejet pred 13.03.2020 IN delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po interventnih zakonih,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec začne likvidacijski postopek v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

5. Čakanje na delo po PKP8 – med februarjem in junijem 2021:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je/bo upad prihodkov v letu 2021 glede na leto 2020 ali glede na leto 2019 20% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je do roka za predložitev DDPO oz. DDD za leto 2021, torej predvidoma do 31.3.2022. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Pogoj upada prihodkov se lahko izračunava tudi po Pravilniku o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja zmanjšanja prihodkov,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 01.02.2021 do 31.12.2021 ali za leto 2021 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Obvestiti je potrebno Furs, in sicer v roku 2 mesecev po izplačilu. Sredstva se morajo vrniti v 30 dneh od vročitve Fursove odločbe,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014), ČE JE PODJETJE PREJELO 100% NADOMESTILO PLAČE, SICER NE,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec ni izplačal neto nadomestila plače delavcu, če je odrejal nadurno delo, če je začasno prerazporejal delovni čas, če ni obveščal Zavoda za zaposlovanje o vrnitvi nazaj na delo ali če je predložil lažne izjave na Furs,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec odpusti delavca, ki je na čakanju, zaradi poslovnega razloga. Prav tako ne sme odpustiti večjega števila delavcev, razen, če je bil program reševanja presežnih delavcev sprejet pred 13.03.2020 IN delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po interventnih zakonih,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec začne likvidacijski postopek v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

DELO S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM

V kolikor ste pomoč prejemali med junijem 2020 in junijem 2021 velja sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 01.01.2021 do 31.12.2021 ali za leto 2021 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Obvestiti je potrebno Furs, in sicer v roku 2 mesecev po izplačilu. Sredstva se morajo vrniti v 30 dneh od vročitve Fursove odločbe,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je delodajalec odrejal nadurno delo, če je odpuščal iz poslovnega razloga, če ni vodil evidenc o izrabi delovnega časa, ni sporočal ponovne odreditve skrajšanega delovnega časa ali če je podal neresnične izjave na Furs (od 31.12.2020),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec odpusti delavca, ki dela s skrajšanim delovnim časom, med tem, ko dela s skrajšanim delovnim časom in še en mesec po tem zaradi poslovnega razloga,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec začne likvidacijski postopek v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči,

V kolikor ste pomoč prejemali med julijem in septembrom 2021 pa velja sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 01.01.2021 do 31.12.2021 ali za leto 2021 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Obvestiti je potrebno Furs, in sicer v roku 2 mesecev po izplačilu. Sredstva se morajo vrniti v 30 dneh od vročitve Fursove odločbe,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je delodajalec odrejal nadurno delo, če je odpuščal iz poslovnega razloga večje število delavcev, če ni vodil evidenc o izrabi delovnega časa, ni sporočal ponovne odreditve skrajšanega delovnega časa ali če je podal neresnične izjave na Furs,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec odpusti delavca, ki dela s skrajšanim delovnim časom, med tem, ko dela s skrajšanim delovnim časom in še en mesec po tem zaradi poslovnega razloga,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec začne likvidacijski postopek v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

KARANTENA OZ. VIŠJA SILA

Pri prejemanju nadomestil za karanteno oz. za višjo silo ni večjih omejitev. Pomoč bo potrebno vrniti le v primeru, da delodajalec ne izplača neto nadomestila plače delavcu ali pa ne plačuje prispevkov za socialno varnost. V primeru prejemanja sredstev za karanteno oz. višjo silo delavca po PKP1 oz. PKP2 (med 29.3.2020 in 30.5.2020) pa velja tudi pogoj nelikvidacije, in sicer je predvideno vračilo pomoči, v kolikor delodajalec prične postopek likvidacije v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev. Prav tako je izplačilo višje sile po PKP2 pogojeno tudi s presežno državno pomočjo.

SUBVENCIJA MINIMALNE PLAČE

V kolikor ste med januarjem in junijem 2021 prejemali subvencijo minimalne plače (50eur/mesec na delavca) boste pomoč morali vriti:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 05.02.2021 do 31.12.2021 ali za leto 2021 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Zakonski rok zapredložitev izjave na eDavke ni predpisan. Sredstva se morajo vrniti v 30 dneh od vročitve Fursove odločbe,
  • Prav tako je predvideno vračilo pomoči, če delodajalec delavcu v času prejemanja subvencije in še 3 mesece po tem odpove pogodbo iz poslovnega razloga. Velja tudi, če odpove pogodbo iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, razen, če je bil program odpuščanja sprejet pred 05.02.2021.

FINANCIRANJE REGRESA PO PKP9

V PKP9 je bilo predvideno tudi financiranje regresa za določene panoge. V sledečih primerih pa je potrebno vračilo pomoči:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je/bo upad prihodkov v letu 2021 glede na leto 2020 ali glede na leto 2019 20% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je do roka za predložitev DDPO oz. DDD za leto 2021, torej predvidoma do 31.3.2022. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Pri izračunu upada prihodkov od prodaje se lahko upošteva prihodke glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke glede na vrednost osnovnih sredstev (brez zemljišč),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če se regresa ne izplača delavcu najkasneje do 1.7.2021 (s Kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1.11. – 131.člen ZDR-1),
  • prevideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je delodajalec zahteval previsok znesek, za kar mora obvestiti Furs do 31.12.2021 in pomoč vrniti v 30 dneh po izdaji odločbe, brezzakonskih zamudnih obresti.
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

Na kratko smo predstavili pogoje oz. situacije, ko boste morali prejeto covid pomoč vrniti. Če imate še kakšna vprašanja ali dileme glede vračila pomoči po interventnih zakonih, vabljeni, da nas kontaktirate.

041 882 989/ info@sarti.si