Obdavčitev daril

Ker se bliža čas obdarovanj, bomo posvetili nekaj besed obdavčitvi daril. Namreč, obstajajo različna pravila za različne vrste daril. V spodnjem članku si bomo ogledali kako so obdavčena darila zaposlenim ter poslovnim partnerjem, kdaj so darila davčno priznana ter kdaj moramo dano darilo obračunavati kot boniteto.

DARILA ZAPOSLENIM

Vsa darila zaposlenim moramo načeloma obravnavati kot boniteto, izjemoma darilo zaposlenim NI BONITETA, in sicer v primeru, ko je darilo vrednosti manj kot 15 eur in ni dano pogosto. Pri tem pa moramo darila, zagotovljena v okviru zaposlitve, gledati širše in sicer se darilo obravnava kot boniteta, če ga zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve tudi nekdanjemu ali bodočemu zaposlenemu in njegovemu družinskemu članu, torej ne le tistemu, ki je trenutno zaposlen pri njemu.

V praksi lahko rečemo, da se npr. enkratna vstopnica za ogled predstave, ki ne presega vrednosti 15 eur, ne šteje kot boniteta, npr. mesečna naročnina na revijo (ki seveda nima povezave z delom in se ne uporablja za namene dela) v vrednosti 10 eur/ mesec, pa se praviloma mora obravnavati kot boniteta, saj je kljub vrednosti pod 15eur, dana pogosto, tj vsak mesec.

Kot boniteto pa ne štejemo darila, četudi presegajo vrednost 15eur, če so to običajne ugodnosti in so na voljo vsem zaposlenim pod enakimi pogoji ter vrednosti ne moremo presoditi posameznemu zaposlenemu. Tukaj gre predvsem za pogostitve zaposlenih, kjer je nemogoče opredeliti točno vrednost na zaposlenega.

Na primer, da delodajalec pelje svoje zaposlene na izlet, kjer je predvidena prenočitev ter pogostitev. Vrednost ugodnosti pogostitve je težko pripisati le enemu zaposlenemu, zato se moramo vprašati ali je taka ugodnost skladna z običajno poslovno prakso. Če je, potem ta vrednost ni boniteta in tako ni obdavčena s prispevki in dohodnino. To pa ne velja za strošek prenočitve, ki pa ga družba lahko ovrednoti in ker presega vrednost 15eur, mora ta strošek obdavčiti z dohodnino in prispevki torej ga mora obravnavati kot boniteto.

Strošek, ki ga ne obravnavamo kot boniteto ni davčno priznan strošek, saj stroški niso povezani z ustvarjanjem obdavčenih prihodkov. Izjemoma bi lahko bil davčno priznan strošek, če bi dokazali poslovno potrebnost teh odhodkov. Prav tako pa so stroški seveda davčno priznani, v kolikor ugodnost oz. darilo obdavčimo z dohodnino in prispevki, torej obračunamo boniteto.

DDV

Pravico do odbitka DDV pridobimo, če je nabava povezana z obdavčenimi transakcijami, od katerih je odbitek dovoljen. Če nabavljamo blago za zasebne namene svojih zaposlenih, seveda ta pogoj ni izpolnjen in si DDVja ob dobavi ne moremo odbiti. Če ob nabavi še ne vemo, da bomo določeno blago podarili svojim zaposlenim, potem DDV lahko odbijemo, ob podaritvi pa ga moramo obračunati.

Občasna podaritev MANJŠE vrednosti do 20eur brez DDV, ki jih daje v okviru opravljanja svoje dejavnosti in od katerih je bil DDV odbit, ni potrebno obračunati DDV, ampak le če jih daje občasno in ne istim osebam.

Tak primer bi bil npr., da je delodajalec naročil večjo količino majic/kap ipd. s svojim logotim, le te pa je v okviru svoje predstavitve na sejmu razdelil naključnim obiskovalcem. Ob nabavi si je odbil vstopni DDV, saj je šlo za reklamni material. Ker mu je ob koncu sejma ostalo precej tega materiala, ga je razdelil tudi med svoje zaposlene. Če gre za darila manjše vrednosti do 20eur, ne rabi obračunati DDV-ja, prav tako ni potrebno vstopnega DDVja popravljati. Če pa bi vrednost danih daril presegla 20 eur pa bi DDV moral obračunati in plačati.

DARILA OB KONCU LETA

Darila otrokom zaposlenega

Darila, ki jih delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve zagotovi družinskim članom so praviloma obdavčljiva, izjema od obdavčitve pa velja DARILO, KI JE DECEMBRA DANO OTROKU DO 15. LETA STAROSTI in VREDNOST NE PRESEGA 42 EUR. Če so ti pogoji kumulativno izpolnjeni, potem se celotna vrednost ne všteva v davčno osnovo. Po davčni praksi so ti odhodki tudi v celoti davčno priznani, saj gre za obdaritev otrok le enkrat letno.

DARILA POSLOVNIM PARTNERJEM

Prav tako kot darila zaposlenim, so tudi darila poslovnim partnerjem (kupcem, dobaviteljem in drugim) obdavčljiva z dohodnino, če enkratno darilo na posameznega partnerja preseže 42 eur oz. 84eur v posameznem davčnem letu. Torej, če ti zneski niso preseženi, potem darila niso obdavčena, v kolikor pa se ena od teh vrednosti preseže, so obdavčena vsa darila v tistem letu.

Tukaj ni pomembno ali je darilo dano v denarju ali v naravi, pomembno je, da je to po vsebini darilo, torej dano brez neke pridobitve ali protistoritve.

Izplačevalec, ki je plačnik davka, mora vrednost darila v naravi obrutiti, od obrutene vrednosti pa potem odtegne in plača akontacijo dohodnine v višini 25%. Na dan izplačila oz. podaritve darila, mora Fursu predložiti obrazec REK-2 in iREK-2. V primeru, da plačnik davka, da rezidentu darilo, ki presega 42eur, sam davčni odtegljaj pa ne znaša več kot 20eur, odtegljaja ne odtegne in ne plača, vseeno pa je dolžan o danem darilu poročati na Furs. Darilo je tako zajeto v informativni izračun dohodnine in obdavčeno le na letni ravni.

Omeniti velja, da v primeru, ko organizacija nameni darilo oz. razna darila pravni osebi oz. poslovnemu subjektu, ni dolžan obračunati akontacijo dohodnine.

Reprezentanca

Kot darila poslovnim partnerjem pa se ne štejejo vrednosti POGOSTITVE POSLOVNIH PARTNERJEV, če gre za poslovno kosilo, na katerem sta partnerja primarno z namenom izvajanja poslovne aktivnosti in ne iz osebnih razlogov. Stroški pogostitve so v tem primeru mišljeni stroški poslovnih kosil v restavracijah in pa tudi pogostitve pri zavezancu ob obiskih poslovnih partnerjev. Tako imenovani stroški reprezentance v obliki pogostitve poslovnih partnerjev se dokazujejo na podlagi verodostojnih listin, ki dokazujejo obstoj in naravo poslovnega dogodka. Priporoča se tudi, da se na račun navede kdo je bil na pogostitvi.

Stroški reprezentance so davčno priznani v velikosti 50%. Mednje spadajo stroški pogostitev, zabav in daril ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji, denimo kupci ali dobavitelji. Razlikujemo pa med stroški reprezentance in stroški reklame. Darila, ki so dana v okviru reklame, so torej praviloma davčno priznana v celoti, darila, ki pa se štejejo kot reprezentančni strošek pa le 50%. Kdaj pa so darila dana v okviru reklame? Praviloma takrat, ko imajo darila reklamno vsebino (npr. logotip podjetja) in jih zavezanec uporablja kot propagandni material za promoviranje svoje dejavnosti, proizvodov ali storitev na sejmih ali odprtjih obiskovalcem oz. kako drugače. Pomembno je, da so dana kot reklamni material in niso vezana za obdarovanje točno določenih poslovnih partnerjev.

Za več informacij smo na voljo na info@sarti.si 041 882 989

Vesele prihajajoče praznike vam želimo!

Ekipa SARTI

Dvojno rezidentstvo in KIDO (Konvencije o Izogibanju Dvojne Obdavčitve)

V prejšnjem članku (lahko si ga ogledate tukaj) smo v splošnem opisali pojem davčnega rezidentstva ter pogoje za pridobitev oz. prenehanje statusa rezidentstva. Tokrat pa bomo opisali kakšen je postopek v primeru dvojnega rezidentstva.

Kot smo omenili, oseba je torej lahko hkrati davčni rezident dveh držav. Takrat pa se v praksi stvari malce zapletejo in je potrebno pogledati vsak primer posebej.

KIDO

KIDO je okrajšava za “Konvencije o Izogibanju Dvojne Obdavčitve” in je vbistvu pogodba dveh držav o dogovoru glede načina obdavčitve posameznih vrst dohodka, ki ga dosega rezident ene države na ozemlju druge. Omogoča se enkratna obdavčitev, torej izogibanje dvojni obdavčitvi ter onemogoča se neobdavčitev. KIDO velja tako za fizične kot za pravne osebe in ne velja za DDV in prispevke za socialno varnost. Torej velja le na področju dohodnine in davka na dohodke pravnih oseb. V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na fizične osebe oz. na obdavčitev dohodnine.

V primeru, ko ima posameznik rezident Slovenije status rezidenta tudi v drugi državi, s katero ima Slovenija sklenjeno MEDNARODNO POGODBO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA, se rezidentstvo presoja po kriterijih iz tiste pogodbe. Običajno so ti kriteriji vsebovani v 4. členu posamezne mednarodne pogodbe. Mednarodne pogodbe so večinoma sklenjene po zgledu VZORČNE KONVENCIJE OECD. Pomembno pa je, da se za vsak posamezni primer pogleda dotično pogodbo, ki podrobno ureja omenjene kriterije.

Da bomo lažje razumeli celotno zadevo in problematiko dvojnega rezidentstva, si bomo KIDO pogledali v praksi:

Državljan Slovenije se je preslil na Hrvaško, saj je tam dobil službo. Tam živi že več kot pol leta, ima pa v Sloveniji mladoletnega otroka, za katerega plačuje preživnino. Ker je državljan Slovenije v tem primeru rezident tako Slovenije (ima središče življenjskih interesov v Sloveniji – otrok) kot Hrvaške (prisoten na Hrvaškem več kot pol leta), pogledamo mednarodni sporazum med Slovenijo in Hrvaško. 4. člen sporazuma opredeljuje podrobno katere države rezident je. V 2. točki 4. člena sporazuma je navedeno: a) šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);

Ker je gospod ohranil svoje stalne prebivališče v Sloveniji se tako šteje za rezidenta Slovenije. Ker pa 14. člen sporazuma pravi, da če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici (torej v našem primeru na Hrvaškem), se lahko tako dobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi. V kolikor bi bil državljan Slovenije prisoten na Hrvaškem manj kot 183 dni v obdobju 12 mesecev (torej manj kot pol leta v obdobju enega leta) in bi prejemek plačal delodajalec, ki ni rezident druge države (torej npr. slovensko podjetje) ter prejemka ne krije stalna poslovna enota, ki jo ima delodajalec v drugi državi (torej na Hrvaškem), pa bi se dohodki obdavčili izključno v Sloveniji. Ker pa v našem primeru to ne drži , saj je državljan Slovenije prisoten na Hrvaškem več kot pol leta in je zaposlen v hrvaškem podjetju. V tem primeru bo obdavčen na Hrvaškem. Doplačal pa bo le morebitno razliko dohodnine v Sloveniji.

Kakšen je postopek?

Zavezanec mora oddati izpolnjen obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente, kjer mora napovedati svoje dohodke prejete iz tujine. Rok za predložitev je v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodke iz delovnega razmerja.

Hkrati pa lahko uveljavlja tudi olajšave:

  • odbitek tujega davka ali oprostitev;
  • obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je potrebno plačevati na podlagi posebnih predpisov;
  • davčne olajšave;
  • stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini pri tujem delodajalcu glede na dejansko prisotnost na delovnem mestu v tujini, ki se na podlagi ustreznih dokazil ne vštevajo v davčno osnovo..

V kolikor se v napovedi za odmero akontacije uveljavlja oprostitev oz. odbitek davka in je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, izdani na podlagi te napovedi, potem se ta oprostitev oz. odbitek upošteva v Informativnem izračunu dohodnine. V kolikor se omenjena oprostitev ne uveljavlja, je potrebno uveljavljati oprostitev oz. odbitek davka, in sicer v Ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. V kolikor mu Informativni izračun dohodnine ni izdan pa mora zavezanec izpolniti tudi obrazec Napoved za odmero dohodnine in sicer do 31.7.2021.

Poglejmo si še naslednji primer, in sicer, ko tuj državljan dela v Sloveniji pri slovenskem delodajalcu. Če je tuj državljan nerezident Slovenije, potem so dohodki iz zaposlitve obdavčeni v Sloveniji, tuj državljan pa nima možnosti uveljavljanja olajšav.

Državljan Hrvaške pride v Slovenijo z namenom dela. Rezidentski status se ugotavlja podobno kot v prvem primeru. Hrvaški državljan, v kolikor obdrži tesnejše osebne in ekonomske odnose v državi Hrvaški, hkrati pa tudi tukaj pridobi rezidentski status (npr. je v Sloveniji prisoten več kot pol leta v davčnem letu), se dohodki iz zaposlitve obdavčijo v državi Sloveniji, zavezanec tako lahko uveljavlja olajšave in tako njegov davek ni dokončen. Kot smo omenili že v prejšnjem članku pa lahko olajšave uveljavlja tudi nerezident, v koilikor dokaže, da znašajo dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90% celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če dokaže, da so v državi rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni. Marsikdo s tem ni seznanjen in zatorej plačuje (pre)več davka kot bi ga, če bi uveljavljal olajšavo. Ostali dohodki državljana Hrvaške, ki dela v Sloveniji in ima rezidentski status tako v Sloveniji kot na Hrvaškem ter ohrani tesnejše osebne in ekonomske odnose na Hrvaškem, se obdavčijo na Hrvaškem.

V tem članku smo na kratko predstavili KIDO oz. potek izogibanja dvojni obdavčitvi. Predstavili smo le dohodke fizičnih oseb ter dohodke iz zaposlitve. Vsekakor je obdavčljivih prihodkov še mnogo, prav tako je mnogo različnih situacij, ki niso enoznačne. Zato v kolikor vas daje davčna dilema ali imate specifičen primer, ki ga ne morete rešiti sami, vabljeni, da nas kontaktirate in bomo skupaj rešili davčno dilemo oz. izpeljali celoten psotopek.

041 882 989/ info@sarti.si

Davčni rezidenti vs. nerezidenti

Tokratna tema članka je rezidentski status oz. obdavčitev rezidentov/nerezidentov. Bolj podrobno bom opisala razlike med obdavčitvijo ter na kaj moramo biti kot delodajalec oz. zaposleni pozorni.

Kdo je rezident Slovenije?

Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine v Sloveniji po t.i. svetovnem dohodku, torej za vse dohodke, ki so jih dosegli v in izven Slovenije.

Za rezidenta Slovenije se štejejo osebe, ki:

  • imajo prijavljeno stalno prebivališče v RS na podlagi Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1),
  • bivajo zunaj RS v povezavi z zaposlitvijo v okviru državnih in drugih organov ali organizacij v sestavi ministrstev,
  • izpolnjujejo druge kriterije, ki nakazujejo na povezanost posameznika z RS (običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih zanimanj v Sloveniji),
  • so prisotni v Sloveniji skupno več kot 183 dni oziroma pol leta (neprekinjeno ali s prekinitvami).

Kdo je nerezident Slovenije?

Za nerezidenta Slovenije se štejejo:

  • osebe, ki niso rezidenti Slovenije, to pomeni, da v Sloveniji nimajo stalnega bivališča, središča svojih ekonomskih in osebnih interesov oz. so v Sloveniji prisotni manj kot 183 dni v posameznem davčnem letu,
  • osebe z diplomatskim ali konzularnim statusom tuje države v Sloveniji,
  • osebe, ki opravljajo delo kot uslužbenci oz. funkcionarji mednarodne organizacije,
  • osebe, ki so v Sloveniji zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji tuje države,
  • uslužbenci v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji,
  • osebe, ki so v Sloveniji zaposlene kot tuji strokovnjaki za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra (potrebna odobritev slovenskega davčnega organa),
  • osebe, ki bivajo v Sloveniji izključno zaradi študija oz. zdravljenja.

Za nerezidenta se štejejo tudi posameznik, ne glede na to, če izpolnjujejo katerega od pogojev za status rezidenta, v času v katerem bi se šteli za rezidenta, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, štejejo samo za rezidenta druge države pogodbenice.

Obdavčitev

Status rezidenta torej vpliva na način obdačitve v Sloveniji. Torej je davčna obveznost posameznika odvisna od njegovega statusa REZIDENT – NEREZIDENT. Rezidenti Slovenije so zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih dosegajo v Sloveniji in v tujini, nerezidenti pa so zavezani za plačilo dohodnine samo od dohodkov z virom v Sloveniji. Največkrat so to dohodki iz kapitala (obresti, dividende, dobiček iz kapitala) in dohodki iz oddajanja premoženja v najem (najemnine) ali iz prenosa premoženjske pravice (licenčnine).

Nerezidenti v primerjavi z rezidenti, ne oddajajo letne napovedi za odmero dohodnine, so zavezanci za dohodnino sicer po določenih stopnjah, ampak na splošno niso upravičeni do olajšav in zmanjšanj davčne osnove, določenih za rezidente.

Nerezidenti Slovenije, ki so rezidenti EU ali EGP lahko uveljavljajo olajšave pri dohodni, v kolikor dokažejo, da znašajo dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90% celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu, in če dokaže, da so v državi rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni. To lahko nerezidenti uveljavijo s posebnim obrazcem ob letni napovedi dohodnine, ki pa mora biti tudi potrjen od tujega državnega organa: obrazec EU/EGP – Zahtevek za uveljavljanje davčnih olajšav

Kako pridobiti status rezidenta?

V primeru, da je oseba državljan Slovenije in je tudi zaposlen v Sloveniji, ni dileme glede statusa rezidenta… Zaplete pa se v primeru, ko tujci delajo na območju Slovenije ali pa ko državljan Slovenije dela in živi v tujini.

V primeru, da tuj državljan biva in dela v Sloveniji le kratek čas – manj kot 6 mesecev, na splošno velja za nerezidenta in je njegova obdavčitev dokončna, torej ne more uveljavljati olajšav pri obdavčitvi (razen, v prej omenjenem primeru, s posebnim obrazcem). V kolikor pa tujec živi in dela v Sloveniji več kot 6 mesecev, že izpolnjuje pogoj za rezidenta. Pogoje za status rezidenta Slovenije  lahko izpolni tudi že pred potekom obdobja šestih mesecev prisotnosti v Sloveniji, če v Sloveniji vzpostavi npr. običajno bivališče ali center življenjskih interesov. V vsakem primeru pa je potrebno urediti status rezidenta z vložitvijo vloge v obliki samostojnega dopisa z navedbo vseh relevantnih dejstev ali v obliki izpolnjenega vprašalnika- vloga za ureditev rezidentstva. Vlogi je potrebno priložiti ustrezne listine oziroma dokazila, če z njimi razpolagajo in za katere menijo, da so pomembne za presojo njihovega rezidentskega statusa. Vloga se odda osebno, po pošti, po elektronski pošti ali preko portala eDavki.

Davčni organ na podlagi vloge ter izkazanih dejstev in okoliščin oz. po uradni dolžnosti presoja o rezidentskem statusu ter odloči z odločbo. Sprememba statusa zavezanca se označi v davčnem registru. Posameznik, ki pridobi odločbo davčnega organa o ugotovljenem oziroma spremenjenem statusu mora delodajalce oz. izplačevalce dohodkov v Sloveniji obvestiti o ugotovljenem rezidentskem statusu in jim hkrati predložiti odločbo davčnega organa. Izplačevalci, ki se tudi štejejo za plačnika davka, so namreč dolžni v oddanem obračunu davčnega odtegljaja (obrazci REK) upoštevati enak podatek o rezidentstvu, kot je zaveden v davčnem registru.

V kolikor pride do sprememb, ki bi vplivale na ugotovljeni status, mora zavezanec davčnemu organu v roku 8 dni po nastanku spremembe, predložiti novo vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa z ustreznimi dokazili. Na podlagi predloženih dokazil davčni organ o statusu zavezanca ponovno presoja. V primeru, da zavezanec tega ne stori, davčni organ pa izve za nova dejstva in okoliščine, ki vplivajo na ugotovljeni status, davčni organ o statusu zavezanca presoja po uradni dolžnosti.

Rezidentski status pri osebah, ki v Sloveniji nimajo uradno prijavljenega stalnega bivališča

Osebe, ki živijo in delajo v Sloveniji in nimajo prijavljenega stalnega bivališča v Sloveniji, se glede na kriterij uradnega prijavljenega stalnega prebivališča ne morejo šteti za rezidente Slovenije, saj imajo v Sloveniji praviloma prijavljeno le začasno prebivališče.

Tuje fizične osebe ob prihodu v Slovenijo ponavadi pogoja običajnega bivališča v Sloveniji (še) ne izpolnjujejo, zato se v takih primerih upošteva stopnja posameznikovih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji in tujini, in sicer glede na to, v kateri državi ima oseba središče življenjskih interesov. V kolikor želi posameznik pridobiti status rezidenta na podlagi tega kriterija, mora poleg ekonomskih interesov (npr. zaposlitev) izkazati tudi osebne interese v Sloveniji, kar pomeni, da v kolikor ima posameznik v tujini svoje stalno prebivališče, lastnino, posameznikova družina prebiva v tujini ipd…, se pod tem kriterijem ne more šteti za rezidenta Slovenije. V kolikor pa bi se z njim priselila tudi družina, bi se s tem tudi središče njegovih osebnih interesov premaknilo v Slovenijo in bi lahko pridobil status rezidenta. Če posameznik torej zadrži svoje osebne interese v tuji državi, se lahko za rezidenta šteje šele po tem, ko je v kateremkoli času v davčnem letu v Sloveniji bival več kot 183 dni. Davčno leto je v teh primerih enako koledarskemu letu. V kolikor pa posameznik nima osebnih interesov v nobeni državi, se lahko šteje za rezidenta Slovenije tudi pred izpolnjenim pogojem 183 dni bivanja v Sloveniji.

Prenehanje rezidentskega statusa

V kolikor oseba, ki ima status rezidenta v Sloveniji, odide iz Slovenije, še ne pomeni avtomatsko, da se status rezidentna ukine. Upoštevajo se različne okoliščine, med njimi pa je najpomembnejše predvsem ali posameznik ohrani rezidenčne vezi s Slovenijo, medtem ko je v tujini. Ker se rezidenčni status presoja od primera do primera, pri tem pa se upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine, velja posameznik na splošno, razen če prekine vse pomembne rezidenčne vezi s Slovenijo, še dalje za rezidenta Slovenije in je obdavčen od svojega svetovnega dohodka.

Kadar oseba ohrani svoje prebivališče (ima v lasti ali v najemu stanovanje, ki ga ne oddaja) v Sloveniji, le ta velja za rezidenčno vez in se njegov status rezidenstva ne prekine. Prav tako se njegov status rezidenstva ne prekine, v kolikor ima oseba v Sloveniji zakonskega/izvenzakonskega partnerja ali vzdrževane družinske člane.

Začasna odsotnost osebe, čeprav je le ta v daljšem časovnem obdobju, torej še ne pomeni prekinitve rezidentskega statusa. Kadar posameznik ohrani svoje rezidenčne vezi v Sloveniji, se za prekinitev rezidenskega statusa upoštevajo predvsem:

  • dejstva in okoliščine, ki kažejo na namen posameznika, da za stalno prekine vse pomembne rezidenčne vezi s Slovenijo,
  • pogostnost in dolžina obiskov v Sloveniji,
  • rezidenčne vezi izven Slovenije

Datum, ko posameznik dejansko preneha biti davčni rezident Slovenije, se določi ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera. Na splošno pa je to datum, ko posameznik prekine vse pomembne rezidenčne vezi s Slovenijo

Dejstvo, da posameznik vzpostavi pomembne rezidenčne vezi v tujini, samo po sebi še ne pomeni, da takšen posameznik preneha biti rezident Slovenije, saj je možno, da posameznik velja za davčnega rezidenta v več državah v istem obdobju.  

V primerih t. i. dvojnega rezidentstva (tj. rezident Slovenije tudi rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo) se rezidentski status ugotavlja na drugačen način in bomo le to bolj podrobneje predstavili v naslednjem članku.

V kolikor potrebujete svetovanje na tem področju ali potrebujete ureditev rezidentskega statusa, vabljeni, da nas kontakrirate:

info@sarti.si, 041 882 989

Vračilo pomoči po interventnih zakonih

Ste v času korone prejemali oz. še prejemate pomoč po katerem izmed interventnih zakonov? Če da, potem velja biti pozoren na določene omejitve oz. pogoje, ki jih morate kot prejemnik izpolniti, da vam prejete “covid” državne pomoči ne bo potrebno vrniti. V spodnjem članku bomo pregledali kateri so ti pogoji oz. v katerih primerih je predvideno vračilo pomoči za vsako prejeto pomoč posebej.

TEMELJNI DOHODEK

Temeljni dohodek sta urejala interventni zakon PKP2 in PKP5.

V kolikor ste temeljni dohodek (velja tudi za oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost) prejemali po PKP2 – torej med marcem in majem 2020, velja sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 11.4.2020 do 31.12.2020 ali kadarkoli za leto 2020 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Ni zakonskega roka za predložitev izjave,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 10% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je bil do 30.4.2021. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI tudi, če je bil upad prihodkov “zadosten”, a ni bil povezan z epidemijo. Rok in postopek za vračilo sta enaka kot pri nezadostnem upadu prihodkov (NE velja za oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

V kolikor ste temeljni dohodek prejemali po PKP 5 – torej med oktobrom in decembrom 2020 oz. med januarjem in junijem 2021, velja sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 24.10.2020 do 31.12.2020 ali kadarkoli za leto 2020 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Ni zakonskega roka za predložitev izjave,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 20% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je bil do 30.4.2021. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Pogoj upada prihodkov se lahko izračunava tudi po Pravilniku o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja zmanjšanja prihodkov,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI tudi, če je bil upad prihodkov “zadosten”, a ni bil povezan z epidemijo. Rok in postopek za vračilo sta enaka kot pri nezadostnem upadu prihodkov,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

DELNO POVRNJEN IZGUBLJENI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE IN DRUŽBENIKE (karantena oz. višja sila)

Delno povrnjen izgubljen dohodek je urejal PKP5 in je veljal med oktobrom 2020 in junijem 2021, velja pa sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014)
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI tudi, če mu je bila za ISTI ČAS izplačana tudi izredna pomoč v obliki MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

NEKRITI FIKSNI STROŠKI

Pomoč so urejali PKP6, PKP7, PKP9. Pomoč ste lahko prejemali med oktobrom 2020 in decembrom 2020 ter med januarjem 2021 in junijem 2021.

Če ste pomoč prejemali med oktobrom 2020 in decembrom 2020 velja sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v 4. kvartalu 2020 glede na 4. kvartal 2019 manj kot 30%. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je bil do 30.4.2021. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Upad se računa glede na prihodke, povprečno število zaposlenih ali vrednost osnovnih sredstev (brez zemljišč),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če niso bili izpolnjeni pogoji – 109. člen ZIUOPDVE. Rok za predložitev izjave je bil 30.4.2021. Vračilo v 30 dneh po prejeti odločbi je brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bil zahtevan znesek previsok, npr. ocenjena izguba je bila previsoka. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za predložitev izjave je bil 30.4.2021. Vračilo v 30 dneh po prejeti odločbi je brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

Če ste pomoč prejemali med januarjem in marcem 2021 ali med aprilom in junijem 2021, velja sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v 1. ali 2. kvartalu (torej med januarjem in marcem ali med aprilom in junijem) 2021 glede na 1. ali 2. kvartal 2019 manj kot 30%. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je do roka za predložitev DDPO oz. DDD, torej predvidoma do 31.3.2022. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Upad se računa glede na prihodke, povprečno število zaposlenih ali vrednost osnovnih sredstev (brez zemljišč),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če niso bili izpolnjeni pogoji – 109. člen ZIUOPDVE. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za predložitev izjave je do roka predložitve DDPO oz. DDD, torej predvidoma do 31.3.2022. Vračilo v 30 dneh po prejeti odločbi je brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bil zahtevan znesek previsok, npr. ocenjena izguba je bila previsoka. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za predložitev izjave je do roka predložitve DDPO oz. DDD, torej predvidoma do 31.3.2021. Vračilo v 30 dneh po prejeti odločbi je brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA.

OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV ZA PIZ, ZA DELAVCE, KI SO DELALI

To pomoč je urejal PKP2, posebnih pogojev za vračilo ni, le v primeru, da je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014) ali če je bil presežen limit prejete pomoči.

KRIZNI DODATEK ZA DELAVCE

Tudi tukaj ni posebnih pogojev, le za krizni dodatek po PKP2 (13.3.2020 – 31.5.2020), je predvidneo vračilo prejete pomoči, v primeru, da je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014) oz. za krizni dodatek po PKP7 (december 2020), je predvideno vračilo, v kolikor je delodajalec izplačal delavcu več kot predvideno ali je izplačal dodatek delavcu, ki do njega ni upravičen, če je napačno poročal na predloženem obračunu davčnega odtegljaja in na podlagi tega prejel prevelik znesek pomoči. Za vračilo se poda izjava v eDavkih. Zakonski rok ni predpisan. Sredstva se vrnejo na podlagi odločbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prejema sredstev do vračila.

ČAKANJE NA DELO

1. Čakanje na delo po PKP2 – med 13.3.2020 in 31.5.2020:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 11.4.2020 do 31.12.2020 ali kadarkoli za leto 2020 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Ni zakonskega roka za predložitev izjave,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 10% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je bil do 30.4.2021. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec ni izplačal neto nadomestila plače delavcu, če je odrejal nadurno delo, če je začasno prerazporejal delovni čas, če ni obveščal Zavoda za zaposlovanje o vrnitvi nazaj na delo ali če je predložil lažne izjave na Furs,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec začne likvidacijski postopek v obdobju prejemanja sredste vali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči

2. Čakanje na delo po PKP3 in PKP7 – junij 2020:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 10% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je bil do 30.4.2021. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Pogoj upada prihodkov se lahko izračunava tudi po Pravilniku o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja zmanjšanja prihodkov,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec ni izplačal neto nadomestila plače delavcu, če je odrejal nadurno delo, če je začasno prerazporejal delovni čas, če ni obveščal Zavoda za zaposlovanje o vrnitvi nazaj na delo ali če je predložil lažne izjave na Furs,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec odpusti delavca, ki je na čakanju zaradi poslovnega razloga,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec začne likvidacijski postopek v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

3. Čakanje na delo po PKP4 in PKP7 – med julijem 2020 in septembrom 2020:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec odpusti delavca, ki je na čakanju, zaradi poslovnega razloga. Prav tako ne sme odpustiti večjega števila delavcev, razen, če je bil program reševanja presežnih delavcev sprejet pred 13.03.2020 IN delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po interventnih zakonih.
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

4. Čakanje na delo po PKP6 – med oktobrom 2020 in januarjem 2021:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 20% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je bil do 30.4.2021. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Pogoj upada prihodkov se lahko izračunava tudi po Pravilniku o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja zmanjšanja prihodkov,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec ni izplačal neto nadomestila plače delavcu, če je odrejal nadurno delo, če je začasno prerazporejal delovni čas, če ni obveščal Zavoda za zaposlovanje o vrnitvi nazaj na delo ali če je predložil lažne izjave na Furs,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec odpusti delavca, ki je na čakanju, zaradi poslovnega razloga. Prav tako ne sme odpustiti večjega števila delavcev, razen, če je bil program reševanja presežnih delavcev sprejet pred 13.03.2020 IN delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po interventnih zakonih,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec začne likvidacijski postopek v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

5. Čakanje na delo po PKP8 – med februarjem in junijem 2021:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je/bo upad prihodkov v letu 2021 glede na leto 2020 ali glede na leto 2019 20% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je do roka za predložitev DDPO oz. DDD za leto 2021, torej predvidoma do 31.3.2022. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Pogoj upada prihodkov se lahko izračunava tudi po Pravilniku o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja zmanjšanja prihodkov,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 01.02.2021 do 31.12.2021 ali za leto 2021 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Obvestiti je potrebno Furs, in sicer v roku 2 mesecev po izplačilu. Sredstva se morajo vrniti v 30 dneh od vročitve Fursove odločbe,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je bilo podjetje na dan 31.12.2019 podjetje v težavah (2/8 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17.06.2014), ČE JE PODJETJE PREJELO 100% NADOMESTILO PLAČE, SICER NE,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec ni izplačal neto nadomestila plače delavcu, če je odrejal nadurno delo, če je začasno prerazporejal delovni čas, če ni obveščal Zavoda za zaposlovanje o vrnitvi nazaj na delo ali če je predložil lažne izjave na Furs,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec odpusti delavca, ki je na čakanju, zaradi poslovnega razloga. Prav tako ne sme odpustiti večjega števila delavcev, razen, če je bil program reševanja presežnih delavcev sprejet pred 13.03.2020 IN delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po interventnih zakonih,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec začne likvidacijski postopek v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

DELO S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM

V kolikor ste pomoč prejemali med junijem 2020 in junijem 2021 velja sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 01.01.2021 do 31.12.2021 ali za leto 2021 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Obvestiti je potrebno Furs, in sicer v roku 2 mesecev po izplačilu. Sredstva se morajo vrniti v 30 dneh od vročitve Fursove odločbe,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je delodajalec odrejal nadurno delo, če je odpuščal iz poslovnega razloga, če ni vodil evidenc o izrabi delovnega časa, ni sporočal ponovne odreditve skrajšanega delovnega časa ali če je podal neresnične izjave na Furs (od 31.12.2020),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec odpusti delavca, ki dela s skrajšanim delovnim časom, med tem, ko dela s skrajšanim delovnim časom in še en mesec po tem zaradi poslovnega razloga,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec začne likvidacijski postopek v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči,

V kolikor ste pomoč prejemali med julijem in septembrom 2021 pa velja sledeče:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 01.01.2021 do 31.12.2021 ali za leto 2021 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Obvestiti je potrebno Furs, in sicer v roku 2 mesecev po izplačilu. Sredstva se morajo vrniti v 30 dneh od vročitve Fursove odločbe,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je delodajalec odrejal nadurno delo, če je odpuščal iz poslovnega razloga večje število delavcev, če ni vodil evidenc o izrabi delovnega časa, ni sporočal ponovne odreditve skrajšanega delovnega časa ali če je podal neresnične izjave na Furs,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec odpusti delavca, ki dela s skrajšanim delovnim časom, med tem, ko dela s skrajšanim delovnim časom in še en mesec po tem zaradi poslovnega razloga,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če delodajalec začne likvidacijski postopek v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev,
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

KARANTENA OZ. VIŠJA SILA

Pri prejemanju nadomestil za karanteno oz. za višjo silo ni večjih omejitev. Pomoč bo potrebno vrniti le v primeru, da delodajalec ne izplača neto nadomestila plače delavcu ali pa ne plačuje prispevkov za socialno varnost. V primeru prejemanja sredstev za karanteno oz. višjo silo delavca po PKP1 oz. PKP2 (med 29.3.2020 in 30.5.2020) pa velja tudi pogoj nelikvidacije, in sicer je predvideno vračilo pomoči, v kolikor delodajalec prične postopek likvidacije v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev. Prav tako je izplačilo višje sile po PKP2 pogojeno tudi s presežno državno pomočjo.

SUBVENCIJA MINIMALNE PLAČE

V kolikor ste med januarjem in junijem 2021 prejemali subvencijo minimalne plače (50eur/mesec na delavca) boste pomoč morali vriti:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je prišlo do izplačila dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrad ali dela plače za POSLOVODSTVO od 05.02.2021 do 31.12.2021 ali za leto 2021 z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva prejema do vračila sredstev. Zakonski rok zapredložitev izjave na eDavke ni predpisan. Sredstva se morajo vrniti v 30 dneh od vročitve Fursove odločbe,
  • Prav tako je predvideno vračilo pomoči, če delodajalec delavcu v času prejemanja subvencije in še 3 mesece po tem odpove pogodbo iz poslovnega razloga. Velja tudi, če odpove pogodbo iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, razen, če je bil program odpuščanja sprejet pred 05.02.2021.

FINANCIRANJE REGRESA PO PKP9

V PKP9 je bilo predvideno tudi financiranje regresa za določene panoge. V sledečih primerih pa je potrebno vračilo pomoči:

  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je/bo upad prihodkov v letu 2021 glede na leto 2020 ali glede na leto 2019 20% ali manj. Na eDavkih se predloži izjava za vračilo. Rok za vložitev izjave je do roka za predložitev DDPO oz. DDD za leto 2021, torej predvidoma do 31.3.2022. Vračilo je v 30 dneh od vročitve odločbe brez zakonskih zamudnih obresti, kasneje DA. Pri izračunu upada prihodkov od prodaje se lahko upošteva prihodke glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke glede na vrednost osnovnih sredstev (brez zemljišč),
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če se regresa ne izplača delavcu najkasneje do 1.7.2021 (s Kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok izplačila, vendar najkasneje do 1.11. – 131.člen ZDR-1),
  • prevideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je delodajalec zahteval previsok znesek, za kar mora obvestiti Furs do 31.12.2021 in pomoč vrniti v 30 dneh po izdaji odločbe, brezzakonskih zamudnih obresti.
  • predvideno je VRAČILO PREJETE POMOČI, če je presežen limit prejete državne pomoči.

Na kratko smo predstavili pogoje oz. situacije, ko boste morali prejeto covid pomoč vrniti. Če imate še kakšna vprašanja ali dileme glede vračila pomoči po interventnih zakonih, vabljeni, da nas kontaktirate.

041 882 989/ info@sarti.si

Obračun bonitete zaposlenim

Obračun plač zaposlenim je lahko precej kompleksna zadeva, ki zahteva predvsem poglobljeno znanje in izkušnje, saj se le tako lahko ognete plačilu kazni pri morebitnih inšpekcijskih nadzorih ter v morebitnih sporih z zaposlenimi.

V tokratnem prispevku bom malo bolj podrobno opisala obračun bonitet ter na kaj moramo biti še posebej pazljivi, podala pa bom tudi nekaj primerov izračuna bonitet.

V skladu z Zakonom o dohodnini je boniteta vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Torej iz tega sledi, da kakršnokoli ugodnost dobi zaposleni s strani delodajalca, bi praviloma delodajalec moral obračunati boniteto in za vrednost te ugodnosti obračunati prispevke ter akontacijo dohodnine.

Za boniteto se po Zakonu o dohodnini NE ŠTEJEJO:

  •  ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem zaposlenim pod enakimi pogoji, kot je npr. prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti;
  • plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu. Pri tej točki je pomembno, da se izobraževanja nanašajo na poslovanje delodajalca, kar pomeni, da je izobraževanje ali usposabljanje v interesu delodajalca, npr. je izobraževanje pogoj za določeno delovno mesto, ki ga zaposleni opravlja ali pa se pričakuje, da bo to izobraževanje oz usposabljanje vplivalo na boljše poslovanje podjetja ipd… Skratka, pomembno je, da lahko dokažemo, da je izobraževanje povezano s poslovanjem podjetja. V nasprotnem primeru se plačilo izobraževanj in usposabljanj šteje kot boniteta zaposlenega;
  • plačila delodajalca za zdravstvene preglede zaposlenih, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca;
  • plačila delodajalca za cepljenje zapolenih, pod pogojem, da iz izjave o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta delojemalca skladno s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sledi, da je treba takemu zaposlenemu zagotoviti cepljenje;
  • plačila delodajalca za zavarovanje zaposlenih za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona; 
  • uporaba parkirnega prostora, ki ga delodajalec zagotovi zaposlenemu;
  • uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu.

Kaj pa se torej šteje kot boniteta?

  • izobraževanje in usposabljanja zaposlenih, ki niso povezana s poslovanjem podjetja;
  • zdravstveni pregledi v večjem obsegu, kot to določa Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev – Pravilnik in ZVZD-1. V tem primeru vrednost dodatnih zdravstvenih pregledov predstavlja boniteto zaposlenega. Če je dodatni zdravstveni pregled opravljen hkrati z zdravstvenim pregledom, ki ga določa Pravilnik in ZVZD-1, zgolj vrednost dodatnega zdravstvenega pregleda predstavlja boniteto zaposlenega. Pri tem velja omeniti aktualno tematiko testiranja, samotestiranja in cepljenja zaposlenih. Na podlagi pojasnil FURS-a, je stroške testiranja dolžan nositi delodajalec in tako se strošek testiranja za COVID-19 ne šteje kot boniteta le v kolikor delodajalec na podlagi opravljene ocene tveganja in ob izvedenih organizacijskih, tehničnih in drugih ukrepih za preprečevanje tveganja za okužbo z virusom SARS-CoV-2 ter ob ugotovitvi, da je tveganje še vedno nesprejemljivo, določi, da morajo za varno in zdravo delo v podjetju ali na določenih delovnih mestih, delavci, izpolnjevati pogoj testiranja na COVID-19. V nasprotnem primeru se strošek testiranja šteje kot boniteta. Podobno velja za cepljenja s strani delodajalcev, in sicer, da se strošek cepljenja zaposlenih ne šteje kot boniteta, mora biti cepljenje delojemalcev povezano z ugotovitvijo možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter na tej podlagi pripravljene ocene tveganja. Po drugi strani pa zagotavljanje samotestiranja v skladu z Odlokom ne predstavlja nikakršne ugodnosti za delavca in posledično ne predstavlja bonitete v skladu z ZDoh-2, saj ne gre za storitev, ki jo lahko zaposleni koristi tudi izven delovnega proces;
  • popust pri prodaji blaga in storitev,
  • zavarovalne premije in podobna plačila. V kolikor zavarovalna vsota pripada delodajalcu, se to ne šteje kot boniteta, če pa zavarovalna vsota pripada zaposlenemu, je treba takšno zavarovalno premijo ne glede na naravo oziroma vrsto zaposlitve šteti za boniteto in ustrezno izračunati, odtegniti in plačati dohodnino;
  •  darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu. Tukaj velja omeniti, da se darila, ki jih prejmejo zaposleni občasno in, če seštevek vseh daril ne presega 15eur mesečno (npr. darila kot so vino, čokolada, karta za fitnes, ipd), potem taka darila ne spadajo pod boniteto. Prav tako pod boniteto ne spadajo darila, ki jih delodajalec podari otrokom zaposlenih v mesecu decembru (npr. darilo za Božička), pod pogojem, da je vrednost darila manjša od 42eur in da so otroci mlajši od 15 let.
  • pravico zaposlenih do nakupa delnic
  • posojila brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se boniteta določi na podlagi tržne obrestne mere, ki je določena v Pravilniku o priznani obrestni meri. Za posojila, odobrena pred letom 2005, se boniteta določi z upoštevanjem obrestne mere, ki je bila po pravilniku prvič objavljena, torej januarja 2005.
  • nastanitev – če delodajalec zaposlenemu zagotovi stanovanje, se mu zaračuna boniteta v tržni vrednosti stanovanja ali v višini stroška delodajalca, v kolikor delodajalec zagotavlja zaposlenemu nastanitev po znižani ceni, se zaposlenemu obračuna nastanitev le v razliki med plačilom zaposlenega in tržno vrednostjo. Enak princip velja tudi pri počitniških kapacitetah.
  • uporabo vozila za osebne namene

Ker je boniteta za uporabo vozila za osebne namene najbolj klasična oz. razširjena vrsta bonitete pa jo v nadaljevanju opišem bolj podrobno. Boniteta za avto se obračuna na način, da se mesečno zaposlenemu obračuna 1,5% od vrednosti avtomobila, če si zaposleni sam plačuje gorivo oz. 1,875% od vrednosti avtomobila, v kolikor delodajalec zaposlenemu plačuje tudi gorivo. V primeru, da si zaposleni sam plačuje gorivo, mu pripada tudi neobdavčeno nadomestilo za prevoz na delo. V kolikor pa delodajalec zaposlenemu plačuje tudi gorivo, se mu torej obračuna višja boniteta, ni pa opravičen do neobdavčenega nadomestila za prevoz na delo. Pomembno je omeniti tudi, da se obračunana boniteta zniža za 50%, v kolikor zaposleni službeno vozilo v privat namene uporablja manj kot 500km mesečno.

Potrebno je tudi voditi evidence o prevoženih kilometrih za osebne namene in namene službenih poti. Predvsem so sledeče evidence pomembne v primeru dokazovanja znižanja bonitete.

Vrednost avtomobila se prvo leto obračuna po nabavni vrednosti avtomobila. Drugo, tretje in četrto leto zmanjšujemo vrednost avtomobila po 15% letno, peto, šesto in sedmo leto po 10%, v naslednjih letih pa je osnova za obračun 10% nabavne vrednosti avtomobila. Enako velja tudi pri rabljenemu vozilu, prvo leto je vrednost avtomobila dejanska nakupna vrednost, potem pa se vrednost znižuje po enakem ključu kot to velja za nova vozila.

Obračun bonitete za uporabo električnega vozila pa se razlikuje od obračuna bonitete za klasična vozila, in sicer se obračuna boniteta v znesku 0,3% nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila, če vrednost ob pridobitvi vozila, vključno z DDV, ne presega 60.000 eur. Če nabavna vrednost ob pridobitvi vozila, vključno z DDV, presega 60.000 eurov, se za presežni del nabavne vrednosti boniteta obračuna po ključu predstavljenem zgoraj. Vrednost od katere se obračuna boniteta se izračuna po enakem ključu kot za klasična vozila, prav tako se boniteta zniža za 50% v primeru, če zaposleni mesečno v privat namene vozilo uporablja manj kot 500 km. V kolikor zagotavlja gorivo delodajalec se boniteta zviša za 25%.

PRIMER 1:

Delodajalec nudi zaposlenemu službeni avtomobil za privat namene. Nabavna cena avtombila z DDV: 22.500 eur.

Leto uporabe vozilaZ gorivom > 500km/mesec Z gorivom < 500km/mesec Brez goriva > 500km/mesecBrez goriva < 500km/mesec
1. leto vr. 22.500 eur421,88 eur210,94 eur337,50 eur168,75 eur
2. leto vr. 19.125 eur358,59 eur179,29 eur286,88 eur143,43 eur
3. leto vr. 15.750 eur295,31 eur147,65 eur236,25 eur118,13 eur
4. leto vr. 12.375 eur232,03 eur116,01 eur185,63 eur92,81 eur
5. leto vr. 10.125 eur189,84 eur94,92 eur151,88 eur75,94 eur
6. leto vr. 7.875 eur147,66 eur73,83 eur118,13 eur59, 06 eur
7. leto vr. 5.625 eur105,47 eur52,73 eur84,38 eur42,19 eur
8. leto vr. 3.375 eur63,28 eur31,64 eur50,63 eur25,31 eur
9. leto in naprej vr. 2.250 eur42,19 eur21,09 eur 33,75 eur16,88 eur

PRIMER 2:

Delodajalec nudi zaposlenemu uporabo službenega vozila na električni pogon. Nabavna vrednost 54.000 eur.

Prvo leto se bo boniteta obračunala po 0,3% nabavne vrednosti 54.000eur, torej v primeru, da si gorivo zagotavlja delavec sam, bo boniteta v tem primeru znašala 162 eur, če zaposleni prevozi v privat namene manj kot 500km mesečno se boniteta zniža za polovico, torej znaša boniteta 81 eur. V kolikor gorivo zagotavlja delodajalec, bo boniteta prvo leto znašala 202,50 eur, če pa prevozi zaposleni za privat namene manj kot 500km mesečno pa 101,25 eur.

Drugo leto se nabavna vrednost zniža za 15%, torej bo osnova za izračun 45.900 eur. V primeru, da si delavec sam zagotavlja gorivo, bo boniteta znaša 137,70eur in v kolikor zaposleni prevozi v privat namene manj kot 500km/mesečno se boniteta zniža za polovico, torej znaša 68,85 eur. V kolikor gorivo zagotavlja delodajalec, boniteta drugo leto uporabe znaša 173,13 eur, če pa zaposleni v privat namene prevozi manj kot 500km mesečno pa 86,06 eur.

PRIMER 3:

Delodajalec nudi zaposlenemu uporabo službenega vozila na električni pogon. Nabavna vrednost 100.000 eur.

Do vrednosti 60.000 eur se boniteta obračuna po znižani stopnji 0,3%, do vrednosti 100.000 eur pa po klasični stopnji. Prvo leto v primeru, da si gorivo zagotavlja zaposleni sam in prevozi v privat namene manj kot 500km mesečno, znaša boniteta torej 90 eur ( 60.000 x 0,03% / 2) + 300 eur (40.000 x 1,5% / 2), torej skupaj 390 eur.

Danes smo povedali nekaj o bonitetah na splošno. Ker je vsak primer specifičen pa je seveda od primera do primera odvisno kako bomo v dani situaciji ravnali in obračunavali boniteto…

V kolikor imate dodatna vprašanja ali dileme smo na voljo preko e-maila info@sarti.si ali tel. številke 041 882 989.

V kolikor ste zainteresirani za naše storitve, smo na voljo preko zgoraj navedenih kontaktov. Vabljeni pa tudi, da oddate vprašalnik za pripravo ponudbe preko spodnje povezave:

ŽELIM PONUDBO

PKP 9 – kaj vse nam prinaša?

Državni zbor je 7. julija sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT). Zakon je bil v uradnem listu objavljen dne 13.7.2021 in prične veljati naslednji dan, torej 14.7.2021.

Bolj pomembne novosti opisujemo v spodnjem prispevku.

1. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas 

Načeloma gre za nadaljevanje ukrepa, ki je bil uveden že lansko leto, a če si bolj podrobno pogledamo pogoje, ki so potrebni za pridobitev subvencije, hitro opazimo, da ne gre za nadaljevanje samega ukrepa, temveč za novost, pri kateri marsikateri delodajalec ne bo več upravičen do prejema subvencije. Še vedno velja, da lahko delodajalec delo s krajšim delovnim časom odredi delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas.

Hkrati pa zakon določa:

  • delodajalec mora biti v Poslovni register Slovenije vpisan pred 31.12.2020.
  • delavec mora biti pri delodajalcu zaposlen najmanj 3 mesece pred odreditvijo skrajšanega delovnega časa,
  • delavec ne sme biti v postopku odpovedi v času prejemanja subvencije in še mesec dni po izteku prejemanja subvencije ter
  • delodajalec najmanj 10% zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90% dela
  • delodajalcu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.

Kaj pa pomeni omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti?

V praksi naj bi to pomenilo, da bo za povračilo nadomestila plače potrebno dokazati, da je bilo delodajalcu s predpisom Vlade RS omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. Kjer pa ni pomembno ali ima delodajalec to dejavnost registrirano kot glavno dejavnost, temveč je pomembno ali je zaposleni za katerega se uveljavlja pomoč, zaposlen na področju te dejavnosti.

Pojasnilo MDDSZ je, da se bo pri presoji tega pogoja upoštevalo predpise, ki NEPOSREDNO onemogočajo opravljanje točno določene dejavnosti in se nanjo tudi sklicujejo – npr. omejitev zasedenosti nastanitvenih kapacitet. V kolikor kakšen splošni predpis POSREDNO omejuje ali onemogoča opravljanje neke gospodarske dejavnosti – npr. omejitev števila ljudi na določenem prostoru oz. kvadraturi, se bo presojal tudi tak predpis, v kolikor NEPOSREDNO VPLIVA na opravljanje določene dejavnsoti. Pri tem velja poudariti, da je v veljavi več odlokov Vlade RS, ki posredno ali neposredno omejujejo opravljanje različnih dejavnosti, kateri se tudi sproti spreminjajo, zato je potrebno pri določanju tega pogoja ves čas spremljati odloke Vlade RS.

Da je opravljanje neke dejavnosti onemogočeno ali omejeno, ni možno šteti, če so določeni zgolj pogoji, pod katerimi se neka gospodarska dejavnost opravlja, če le ti izhajajo iz preventivnih razlogov zaradi preprečevanja širjenja okužb – npr. zagotavljanje minimalnega stika med strankami, razkuževanje prostorov, zračenje ipd…). Prav tako zahteva po t.i. »PCT« (npr. za vstop v gostinski lokal, kinematografe, organizirane dogodke in podobno) ter pogoji, ki veljajo za prehod državnih mej (trenutno t.i. »PCT«) ne štejejo za omejitev v smislu izpolnjevanja tega pogoja. Omeniti pa velja tudi to, da npr. delodajalec, ki ne more opravljati gospodarske dejavnosti (oz. je le ta omejena) zaradi svojih poslovnih partnerjev, katerim je dejansko onemogočeno ali omejeno opravljanje dejavnosti (na primer: avtobusni prevozniki omejeno opravljajo dejavnosti, ker je število turistov zmanjšano ali svetovalno podjetje omejeno opravlja dejavnost, ker se njegovi poslovni partnerji ne odločajo za njegove storitve, ipd.), ni upravičen do povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas od polnega.

Skratka, pomembno je, da je delodajalcu NEPOSREDNO s predpisi Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje dejavnosti.

Dalje je določeno tudi, da pravice do povračila ne more uveljaviti delodajalec, če je nad njim uveden postopek stečaja ali se nahaja v likvidacijskem postopku, nima poravnanih vseh zapadlih davčnih obveznosti na dan vložitve vloge ali nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev (REK-1) za obdobje zadnjih pet let do oddaje vloge

Novost pri tem zakonu je tudi ta, da ne bo več fiksne višine subvencije, temveč bo delodajalec prejel 80% izplačanega nadomestila plače (bruto II) in ne več kot 928,10 eur.  

Kakšen pa bo postopek uveljavljanja subvencije?

  • Vloga se odda v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, razen za delodajalce, ki so delavcem odredili delo s skrajšanim delovnim časom pred uveljavitvijo tega zakona – ti vlogo vložijo v 15 dneh od uveljavitve zakona. Pri podaljšanju ukrepa je skrajni rok za vložitev vloge 31. 12. 2021, ob upoštevanja 15 dnevnega roka od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Vloga se odda preko portala ZRSZ. Potrebno je priložite odredbo delavcu o skrajšanem delovnem času ter izjave in dokazila o izpolnjevanju pogojev.
  • ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve s sklepom (zoper sklep je možen le upravni spor)
  • Oddati je potrebno še zahtevek za izplačilo – skrajni rok oddaje zahtevka za izplačilo pa je 30.06.2022.

Omenimo še to, da bodo prejemniki subvencij javno objavljeni na spletni strani ZRSZ, tako kot tudi višine subvencij.

2. Zakon prinaša tudi pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021

Upravičenci do financiranja regresa za letni dopust za leto 2021 so delodajalci, ki:

  • so registrirani v Poslovnem registru Slovenija vsaj od 31.5.2021
  • na dan uveljavitve ZIUPGT opravljajo kot glavno dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, dejvanost na področju športa, turizma, kulture ali gostinstva. Klasifikacije SKD dejavnosti so točno navedene v Zakonu.
  • imajo vsaj 1 zaposlenega
  • zaradi posledic epidemije ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, kar pomeni:

da bodo prihodki upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020. Če delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Če v letu 2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021. Pri izračunu upada prihodkov se lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč, če je tak način ugodnejši za delodajalca.

Višina pomoči znača 1.024,24eur na zaposlenega oz. sorazmerno, če ima delavec pravico do regresa v sorazmernem delu. Upravičenec mora izjavo o izpolnjevanju pogojev predložiti preko informacijskega portala FURS med 1. in 30. 9. 2021, pomoč pa bo izplačana najkasneje 20. 10. 2021.

3. Povračilo stroškov organizatorjem dogodkom

Zakon predvideva tudi delno povračilo stroškov orgaizatorjem dogodkov, do 80% pri odpovedi dogodka ali 60% zaradi omejene izvedbe dogodka. Stroški dogodka morajo biti najmanj 10.000 eur.

4. Turistični boni

V veljavo stopajo tudi turistični boni, in sicer 100eur prejme vsaka polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, na dan 30.6.2021. 50eur pa prejmejo mladoletni državljani. Boni bodo tokrat lahko koriščeni v bistveno večjem obsegu kot lanskoletni. Gre predvsem za gostinske, turistične, nastanitvene dejavnosti ter za dejavnosti na področju športa in kulture. Vse dejavnosti so navedene v Zakonu.

Veljavnost unovčitve bonov je do 31.12.2021.

Poleg navedenih zgoraj so bili sprejeti tudi nekateri drugi ukrepi, ki se nanašajo na pomoč filmski in avdiovizualni industriji, oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico za imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč in pomoč upravljavcem žičniških naprav…

SARTI

info@sarti.si

041 882 989

Novosti na področju DDV s 1.7.2021

S 1.7.2021 prihaja do določenih sprememb v zakonodaji na področju DDV, predvsem se novosti tičejo uvoza blaga ter opravljanja storitev in prodaje blage v tujino.

Namen nove ureditve naj bi bila predvsem bolj poštena ureditev, saj je z razcvetom e-trgovanja prihajalo do nelojalne konkurence, predvsem, ker je bila večina pošiljk iz tretjih držav neobdavčenih, kar je trgovcem v EU oteževalo delo. S to ureditvijo naj bi se te nepravilnosti oz. nepoštenosti ukinile. Nova pravila podjetjem ponujajo enoten sistem za prijavo in plačilo obveznosti za DDV pri čezmejnih transakcijah za kupce v EU prek enotnih spletnih sistemov »VSE NA ENEM MESTU« (VEM) za DDV in »VSE NA ENEM MESTU« (VEM) za UVOZ.

1. UVOZ BLAGA IZ TRETJIH DRŽAV

Za prodajalce

Pošiljčne dobave

SPREMENJENA OPREDELITEV POŠILJČNIH DOBAV

Opravljene dobave blaga do vrednosti 150eur, ki bo prispelo iz tretje države in ga bodo zavezanci prodajali NEPOSREDNO preko lastne spletne strani ali elektronskega vmesnika, se bo lahko poročalo v okviri t.i. posebne ureditve VEM za uvoz. Ta ureditev bo omogočala, da dobavitelj oz. v določenih primerih tudi elektronski vmesnik, kupca razbremenijo izvedbe uvoznega postopka in plačila DDV, tako da se DDV zaračuna in poravna že ob naročilu oz. nakupu izdelka. Zavezanec, ki se bo odločil za uporabo te posebne ureditve, bo vse svoje dobave blaga manjših vrednosti prejemnikom v vseh državah članicah EU poročal v okviru te posebne ureditve VEM za uvoz.

ELEKTRONSKI VMESNIK

Kadar se dobava blaga iz tretje države opravi z uporabo elektronskega vmesnika, se pod določenimi pogoji za dobavitelja tega blaga kupcu šteje zavezanec, ki omogoča dobavo blaga preko elektronskega vmesnika. V tem primeru je elektronski vmesnik t.i. »domnevni dobavitelj«. Dobavitelj, ki pa blago dejansko dobavi končnemu kupcu pa se imenuje »osnovni dobavitelj«.

Zavezanec, ki omogoča dobavo z uporabo elektronskega vmesnika, postane domnevni dobavitelj, kadar:

  •  preko svojega elektronskega vmesnika dobavlja blago v pošiljkah z realno vrednostjo NAJVEČ 150eur, ki se dobavi potrošniku v EU in uvozi v EU, pri tem ni pomembno ali ima osnovni dobavitelj oz. prodajalec sedež v EU ali zunaj nje. 
  • Blago, ki je že bilo dano v prosti promet v EU in blago, ki je v EU, ki se dobavi prejemnikom v EU ne glede na njegovo vrednost, kadar osnovni dobavitelj oz. prodajalec NIMA sedeža v EU.

Torej, v praksi ta določba o domnevnem dobavitelju pomeni, da se davčni zavezanec, ki omogoča dobavo preko elektronskega vmesnika, obravnava za namene DDV, kot da bi bil DEJANSKI dobavitelj blaga. To pomeni, da se za namene DDV šteje, da je kupil blago pri osnovnem dobavitelju (prodajalcu) in ga prodal končnemu prejemniku.  Po novih pravilih bo torej tudi zavezanec, ki omogoča prodajo preko svojega elektronskega vmesnika, zavezan za plačevanje DDV v okviru nove ureditve VEM.  

Kdaj se elektronski vmesnik NE šteje kot domnevni dobavitelj?

Določba o domnevnem dobavitelju ne velja, če so izpolnjeni naslednji trije pogoji (izpolnjeni morajo biti vsi trije pogoji):

  • Elektronski vmesnik niti neposredno niti posredno NE DOLOČA nobenih splošnih pogojev, pod katerimi se opravi dobava blaga.
  • Elektronski vmesnik ni niti neposredno niti posredno udeležen pri odobritvi zaračunavanja plačila prejemniku.
  • Elektronski vmesnik ni niti neposredno niti posredno udeležen pri naročanju ali dostavi blagi.

V kolikor elektronski vmesnik le izvaja dejavnosti, ki omogočajo dostop do sistema plačevanja ali zgolj obveščajo o možnem blagu za prodajo oz. kupce le preusmerijo na drug vmesnik, kjer lahko opravijo nakup, se vmesnik NE ŠTEJE kot domnevni dobavitelj. Tako elektronski vmesnik ni neposredno ali posredno udeležen pri dobavi, torej se med dobaviteljem in prejemnikov nakup opravi popolnoma neodvisno, zato pri normalnem poteku poslovanja vmesnik ni seznanjen npr. s tem, ali in kdaj je bila transakcija opravljena, kje je blago in kam se blago dostavlja. Brez slednjih informacij vmesnik ne more izpolniti obveznosti v zvezi z DDV kot domnevni dobavitelj.

Za potrošnike

S 1.7.2021 se za končne potrošnike bistveno ne spremeni nič, razen tega, da dobave blage v vrednosti do 22eur ne bodo več neobdavčene, kot so bile do sedaj. Torej v kolikor uvažate kaj  kot fizična oseba npr. s Kitajske oz. drugih držav, ki niso članice EU, bodo vse pošiljke obdavčene. V kolikor se bo dobavitelj registriral za uporabo novega sistema, boste že ob nakupu izdelka plačali končno ceno, torej ceno z DDV, dodatnih stroškov pri uvozu ne boste imeli, saj bodo uvozi do zneska 150eur še vedno oproščeni stroškov carinjena. A pozor! V kolikor se dobavitelj NE BO registriral za uporabo novega sistema, boste DDV morali plačati ob uvozu, hkrati pa lahko pričakujete še stroške carinjenja oz. druge stroške, ki vam jih bo zaračunal prevoznik blaga.

2. DOBAVA BLAGA IN STORITEV V EU

Do sprememb pri DDV-ju prihaja tudi na področju dobav blaga in storitev v EU. S 1.7.2021, bodo tako prodajalci, ki prodajajo blago, storitve ali TRE storitve (telekomunikacijske storitve, storitve radijskega ali televizijskega oddajanja in elektronske storitve) KONČNIM potrošnikom oz. nezavezancem za DDV v EU lahko DDV obračunavali preko posebne ureditve t.i. miniVEM sistem.

Obračun je popolnoma ločen od domačega obračuna DDV. Prednost tega sistema je predvsem v tem, da se bo lahko na enem mestu obračunalo DDV več različnih članic, v kolikor blago prodajate v več različnih državah. Enako velja za storitve opravljene v druge države.

Ključna novost s 1.7.2021 je torej razširitev miniVEM sistema, tako da bo lahko zavezanec, poleg TRE storitev (če se bo tako odločil), v državi sedeža podjetja, poročal tudi druge storitve, opravljene za končne kupce, ki imajo kraj obdavčitve izven Slovenije v EU ter pošiljčne dobave blage.

OBDAVČITEV STORITEV

Določanje kraja obdavčitev se ne spreminja, spremeni se le način izvajanja obdavčitve. Do sedaj je veljalo, da se mora zavezanec, ki opravlja storitve končnim kupcem, identificirati v državi, kjer je kraj obdavčitve in vse obveznosti opraviti v tej državi. Sedaj, z razširitvijo sistema miniVEM, se bo zavezanec, v kolikor bo želel, lahko registriral v sistem miniVEM in prek tega sistema obveznosti poravnal v svoji matični državi. Če uporablja to posebno shemo, račune izdaja po pravilih države, v kateri je vključen v posebno shemo. V kolikor se zavezanec ne bo registriral v sistem miniVEM, bo lahko še naprej uporabljal splošno ureditev, kjer bo obveznosti poravnal v državi obdavčitve. To velja za določene storitve, za katere veljajo posebna pravila. Za nekatere storitve pa še vedno velja, da je obdavčitev v kraju sedeža zavezanca, ki opravi storitve.

OBDAVČITEV STORITEV TRE

Pri obdavčitvi TRE storitev ne prihaja do sprememb, in sicer še vedno velja, da se zavezanec odloči:

  • Lahko se identificira v državi kupca in obračunava DDV v tamkajšnji državi
  • Lahko se v državi sedeža prijavi v posebno shemo miniVEM in DDV plačuje v matični državi

V kolikor zavezanec opravi manj kot 10.000eur TRE storitev letno, potem lahko obračunava DDV po pravilih države sedeže podjetja oz. stalne poslovne enote.

POŠILJČNE DOBAVE BLAGE

S 1.7.2021 se ukinjajo mejni zneski, ki določajo kraj obdavčitve v državi kupca. Uvaja se enoten mejni znesek, ki določa obdavčitev v državi dobavitelja, in sicer je ta vrednost 10.000eur.

V kolikor dobavitelj preseže mejni znesek 10.000eur  pa ima na voljo sledeče možnosti:

  • Lahko se identificira v državi kupca in tam obračunava in plača tamkajšnji DDV
  • Lahko se v državi sedeža prijavi v posebno shemo miniVEM in DDV plačuje v matični državi

V posebno shemo miniVEM se dobavitelj NE MORE prijaviti v kolikor ima sedež oz. stalno ali običajno prebivališče v več državah. Kar pomeni, da se v ta posebni sistem ne more prijaviti tudi, če ima stalno poslovno enoto zunaj države članice sedeža ali če blago kupcem odpošilja iz več držav ali države, ki ni država sedeža. Za uporabo mejnega zneska 10.000eur mora torej dobavitelj blago praviloma pošiljati samo iz države sedeža podjetja.

Mali davčni zavezanci mora, v kolikor želi uporabljati opisano posebno ureditev, najprej pridobiti redno DDV številko, saj ne more biti hkrati vključen v dve posebni ureditvi.  

Če se bo torej zavezanec odločil za prijavo v sistem miniVEM bo praviloma v državi sedeža podjetja:

– PRIJAVIL ZAČETEK OBDAVČLJIVIH DEJAVNOSTI zajetih v tej posebni ureditvi,

– PREDLOŽIL OBRAČUNE DDV vsake 3 mesece, do konca meseca po poteku davčnega obdobja za katerega se obračun nanaša ter PLAČAL DDV najpozneje ob preteku roka za predložitev obračuna

– VODIL EVIDENCE o transakcijah, zajetih v posebni ureditvi ter jih hranil vsaj 10 let po poteku leta, v katerem se je transakcija opravila

– PRIJAVIL PRENEHANJE obdavčljivih dejavnosti, zajetih v tej posebni ureditvi ali z njim povezane spremembe, zaradi katerih ni več upravičen do te posebne ureditve

Vse prijave in obračuni se prilagajo elektronsko.

Pravico do odbitka vstopnega DDV, zavezanec uveljavlja v rednem obračunu in ne preko sistema miniVEM.

Zgoraj so opisane splošne novosti, ki prihajajo v veljavo s 1.7.2021. Za več informacij nas kontaktirajte na info@sarti.si ali preko telefona 041 882 989, kjer se vam lahko posvetimo in svetujemo v okviru vašega specifičnega primera.

Spremljajte tudi druge aktualne novosti na naši spletni strani www.sarti.si.

PKP8 – kaj vse nam prinaša?

Danes je v uradnem listu objavljen Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19, ti PKP 8. Katere so tiste ključne točke objavljamo v nadaljevanju.

  • Podaljšuje se ukrep sporočanja dela na domu IRSD preko portala SPOT do 31. 12. 2021.
  • Pomembne spremembe pri kriznem dodatku, in sicer se v kriterij za upravičenost do dodatka (novembrska plača ne sme presegati 1881,16), ne bodo vštevali dodatki za delovno uspešnost, če so bili izplačani decembra skupaj z novembrsko plačo. Krizni dodatek za ostale upravičence, ki so po PKP7 izpadli, mora biti tako izplačan z januarsko plačo.
  • SUBVENCIJA MINIMALNE PLAČE v znesku 50eur na zaposlenega, čigar plača brez dodatkov ne presega zneska minimalne plače. Ta ukrep velja do junija 2021. Obrazec za uveljavljanje subvencije bo objavljen na FURSU. V času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem, delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi zaposlitve zaradi poslovnega razloga. Prav tako od uveljavitve tega zakona ne sme priti do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021. V kolikor pride do tega, mora delodajalec vrniti prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Od julija do decembra 2021 pa se prispevki obračunavajo od minimalne plače.
  • Ponovno se uvaja 3 dnevna bolniška odsotnost brez bolniškega lista, tako kot je bilo določeno že s PKP5. To pravico bo delavec lahko izrabil enkrat v koledarskem letu, in sicer do konca leta 2021.
  • ČAKANJE NA DELO se podaljšuje do konca aprila, z možnostjo podaljšanja 2x po 1 mesec. Pomembna razlika pa je v tem, da bo država tistim delodajalcem, katerim je zaradi epidemije prepovedano delati krila 100% nadomestila, torej BRUTO II. Slednje velja od februarja dalje. Torej, tisti delodajalci, kateri od februarja dalje ne bodo smeli opravljati svoje dejavnosti zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije, bodo dobili povračila plač povrnjena 100%. Upravičeni pa so vsi, ki jim bodo prihodki v letu 2021 upadli za več kot 20% v primerjavi z letom 2019 ter so bili registrirani najkasneje na dan 31.12.2020.

Za več informacij smo dosegljivi na info@sarti.si

SARTI računovodenje

PKP6 – kaj vse nam prinaša?

Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, t.i. PKP6 je pripravljen. Kaj vse nam prinaša pa smo strnili v tem članku.

Kot je bilo pričakovati, VLADA PODALJŠUJE NEKATERE UKREPE, in sicer:

  • Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa iz ZIUOOPE se podaljša do 30. junija 2021. (Sledeče velja za polno zaposlene delavce)
  • Podaljšuje se nadomestilo plače za čas čakanja na delo do 31. 1. 2021. Hkrati se zvišuje višina povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo doma za vloge od meseca novembra 2020 dalje. Trenutno je nadomestilo navzgor omejeno z najvišjim zneskom nadomestila za brezposelnost, ki znaša 890 evrov bruto, od novembra dalje pa bo nadomestilo omejeno z zneskom povprečne slovenske plače (približno 1800 evrov bruto). Ukrep bo veljal od 1. 11. 2020 do 31. 1. 2021.
  • S predlogom je omogočen tudi nov odlog obveznosti iz sklenjenih kreditnih pogodb kot tudi na novo odobrenih kreditov. Odlog plačil obveznosti iz bančnih posojil bo podaljšan za 12 mesecev, tudi tistih pri javnih skladih (30. 6. 2021) in pri MGRT za podjetja v težavah (1 leto po preklicu epidemije). Banka kreditojemalcu odobri odlog plačila najkasneje do 31.1.2021, kreditojemalec pa naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbne do 31.12.2020.
  • Nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z Zakonom o kmetijstvu-1, v kolikor je utrpel upad dohodka vsaj 30%, je upravičen do finančnega nadomestila.

PKP6 PA UVAJA TUDI NEKATERE NOVE UKREPE:

  • Delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem

Kdo je upravičenec?

Vsaka fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1. septembra 2020 in ima vsaj enega zaposlenega ali je samozaposleni ali družbenik-poslovodja.

Višina subvencije?

V kolikor imate upad prihodkov med 40% in 70% ste upravičeni do subvencije v višini 1,8% lanskega prometa, v kolikor pa je upad višiji od 70% pa ste upravičeni do subvencije v višini 3,6% lanskega prometa. Subvencija pa za delovanje tega ukrepa ne more biti višja od 3.000eur NA ZAPOSLENEGA!

Pogoji?

1. Prvi pogoj je, da ocenjujete, da vam bodo prihodki od prodaje v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadli za 40 ali več odstotkov.

2. V prihodnjem letu pa boste morali tudi dokazati izgubo v UPRAVIČENEM OBDOBJU (1. oktober do 31. december 2020!). V primeru, da ste mikro ali malo podjetje, boste upravičeni do 90% izgube oziroma če ste srednje veliko ali veliko podjetje pa boste upravičeni do 70% izgube v upravičenem obdobju. To pomeni, da v primeru, da ste dobili glede na prejšnje izračune izplačanih preveč sredstev, boste le te morali VRAČATI.

Upravičenci boste takoj po sprejetju zakona na FURS lahko predložili izjavo o ocenjenem izpadu prihodkov do konca leta in boste nato 20. v naslednjem mesecu dobili izplačilo. Vloga bo dostopna na spletni strani FURS.

  • Omogočena bo zaposlitev za določen čas zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije, in sicer se bo lahko pogodba sklenila za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, vendar bo lahko trajala zaposlitev za določen čas najdlje do 31.8.2021.
  • V določenih primerih oprostitev najemnim, v kolikor je lastnik dražava ali lokalna skupnost.
  • Predlog določa tudi, da lahko davčni organ odobri odlog ali obročno odplačilo davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo

Upajmo, da bodo vsaj v tokratnem paketu tudi poenostavljeni in pospešeni postopki pridobavanja vlog ter da bodo roki za oddajo vlog smiselni in razumski. V prejšnjih paketih je namreč prihajalo do kar nekaj birokratskih omejitev, za katere si želimo, da se zmanjšajo na minimum.

V primeru dodatnih vprašanj smo vedno na voljo na:

info@sarti.si

Srečno in zdravo!

Laura Avsec

SARTI računovodenje

Pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni – brez bolniškega lista

Novi zakon, ki je bil sprejet 23.10.2020 je prinesel kar nekaj ugodnosti, tako za podjetja kot za zaposlene. Tokrat bomo malo bolj podrobno opisali postopek uveljavljanja pravice do kratkorajne odsotnosti zaradi bolezni brez obiska zdravnika, saj je ta ukrep iz novega zakona popolna novost in prinaša tako za račnovodje kot delodajalce in delavce kar precej podvprašanj.

Namen ukrepa je ta, da delavci ne bi hodili v službe bolni in bi ob pričetku slabšega počutja lažje (tj. brez obiska zdravnika) ostali doma.

Omenjeno pravico lahko delavec uveljavlja skupno največ 3 dni, in le enkrat v koledarskem letu. V kolikor jo delavec izkoristi le v enem dnevu, se šteje kot izkoriščena. Npr. ni je možno uveljavljati trikrat po 1 dan, temveč največ 3 dni skupaj.

Ta pravica velja le za zavarovance, ki so v zavarovanje vključeni iz naslova sklenjenega razmerja in ne velja za samostojne zavezance za prispevke. Trenutno je možno pravico koristiti v obdobji od 24.10.2020 do 31.12.2020, možno pa je podaljšanje v naslednje leto.

Kako delavec uveljavlja pravico?

Delavec prvi dan odsotnosti PISNO ali ELEKTRONSKO obvesti delodajalca o odsotnosti. Delavec ne kliče oz. ne uveljavlja bolniškega staleža pri izbranem osebnem zdravniku, saj podlaga za izplačilo ni bolniški list, temveč omenjeno obvestilo delodajalcu.

Delavec v času koriščenja pravice seveda ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven svojega kraja bivanja. V primeru kršitve, delodajalec ni dolžan izplačati nadomestila. V kolikor se morebiti v postopku refundacije ugotovijo omenjene kršitve, ZZZS prav tako ne izplača refundacije.

V pimeru, da se po 3 dneh ugotovi poslabšanje stanja, mora delavec s tem seznaniti svojega izbranega zdravnika, ki mu bolniško odsotnost prizna od prvega dne zaostanka dalje. V tem primeru se šteje, da pravica do kratkorajne odsotnosti NI IZRABLJENA in se koristi klasična bolniška odsotnost.

Višina in izplačilo nadomestila delavcu

Delavec je za čas kratkotrajne odsotnosti upravičen do nadomestila, ki mu ga izplača deldajalec. Gre za enako nadomestilo kot v primeru bolniškega staleža za primer bolezni, tj. obračuna se urna osnova za nadomestilo v breme delodajalca, na podlagi plače delavca iz obdobja, kot je določeno po ZDR-1 ali kolektivni pogodbi. Odmerni odstotek pa je enak kot v primeru delavčeve odsotnosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni (80 %).

Postopek refundacije za delodajalce

Delodajalec mora delavcu izplačati nadomestilo, šele nato zahteva refundacijo. Zahtevek za refundacijo vloži elektronsko na ZZZS. V pomoč je excelov pripomoček, ki ga je pripravil ZZZS, lahko pa se odda tudi PDF dokument, ki ga delodajalec (oz. računovodstvo) pripravi iz svojega programa za obračun plač.

Kot razlog zadržanosti se na obračunu označi št. 13 “bolezen-3 dni”.

Do refundacije so upravičeni vsi delodajalci, rok za predložitev zahtevkov pa je najkasneje 3 mesece po preteku ukrepa. V kolikor ukrep ne bo podaljšan, je skrajni rok za predložitev zahtevkov 31.03.2021.

ZZZS povrne delodajalcu nadomestilo v roku 60dni. Če pa se morebiti v postopku ugotovi, da je bil za čas zahtevka izdan elektronski bolniški list, se refundcija ne izvede.

Za dodatna vprašanja in dileme smo vedno na voljo.

Laura Avsec

SARTI