PKP 9 – kaj vse nam prinaša?

Državni zbor je 7. julija sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT). Zakon je bil v uradnem listu objavljen dne 13.7.2021 in prične veljati naslednji dan, torej 14.7.2021.

Bolj pomembne novosti opisujemo v spodnjem prispevku.

1. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas 

Načeloma gre za nadaljevanje ukrepa, ki je bil uveden že lansko leto, a če si bolj podrobno pogledamo pogoje, ki so potrebni za pridobitev subvencije, hitro opazimo, da ne gre za nadaljevanje samega ukrepa, temveč za novost, pri kateri marsikateri delodajalec ne bo več upravičen do prejema subvencije. Še vedno velja, da lahko delodajalec delo s krajšim delovnim časom odredi delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas.

Hkrati pa zakon določa:

  • delodajalec mora biti v Poslovni register Slovenije vpisan pred 31.12.2020.
  • delavec mora biti pri delodajalcu zaposlen najmanj 3 mesece pred odreditvijo skrajšanega delovnega časa,
  • delavec ne sme biti v postopku odpovedi v času prejemanja subvencije in še mesec dni po izteku prejemanja subvencije ter
  • delodajalec najmanj 10% zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90% dela
  • delodajalcu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.

Kaj pa pomeni omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti?

V praksi naj bi to pomenilo, da bo za povračilo nadomestila plače potrebno dokazati, da je bilo delodajalcu s predpisom Vlade RS omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. Kjer pa ni pomembno ali ima delodajalec to dejavnost registrirano kot glavno dejavnost, temveč je pomembno ali je zaposleni za katerega se uveljavlja pomoč, zaposlen na področju te dejavnosti.

Pojasnilo MDDSZ je, da se bo pri presoji tega pogoja upoštevalo predpise, ki NEPOSREDNO onemogočajo opravljanje točno določene dejavnosti in se nanjo tudi sklicujejo – npr. omejitev zasedenosti nastanitvenih kapacitet. V kolikor kakšen splošni predpis POSREDNO omejuje ali onemogoča opravljanje neke gospodarske dejavnosti – npr. omejitev števila ljudi na določenem prostoru oz. kvadraturi, se bo presojal tudi tak predpis, v kolikor NEPOSREDNO VPLIVA na opravljanje določene dejavnsoti. Pri tem velja poudariti, da je v veljavi več odlokov Vlade RS, ki posredno ali neposredno omejujejo opravljanje različnih dejavnosti, kateri se tudi sproti spreminjajo, zato je potrebno pri določanju tega pogoja ves čas spremljati odloke Vlade RS.

Da je opravljanje neke dejavnosti onemogočeno ali omejeno, ni možno šteti, če so določeni zgolj pogoji, pod katerimi se neka gospodarska dejavnost opravlja, če le ti izhajajo iz preventivnih razlogov zaradi preprečevanja širjenja okužb – npr. zagotavljanje minimalnega stika med strankami, razkuževanje prostorov, zračenje ipd…). Prav tako zahteva po t.i. »PCT« (npr. za vstop v gostinski lokal, kinematografe, organizirane dogodke in podobno) ter pogoji, ki veljajo za prehod državnih mej (trenutno t.i. »PCT«) ne štejejo za omejitev v smislu izpolnjevanja tega pogoja. Omeniti pa velja tudi to, da npr. delodajalec, ki ne more opravljati gospodarske dejavnosti (oz. je le ta omejena) zaradi svojih poslovnih partnerjev, katerim je dejansko onemogočeno ali omejeno opravljanje dejavnosti (na primer: avtobusni prevozniki omejeno opravljajo dejavnosti, ker je število turistov zmanjšano ali svetovalno podjetje omejeno opravlja dejavnost, ker se njegovi poslovni partnerji ne odločajo za njegove storitve, ipd.), ni upravičen do povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas od polnega.

Skratka, pomembno je, da je delodajalcu NEPOSREDNO s predpisi Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje dejavnosti.

Dalje je določeno tudi, da pravice do povračila ne more uveljaviti delodajalec, če je nad njim uveden postopek stečaja ali se nahaja v likvidacijskem postopku, nima poravnanih vseh zapadlih davčnih obveznosti na dan vložitve vloge ali nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev (REK-1) za obdobje zadnjih pet let do oddaje vloge

Novost pri tem zakonu je tudi ta, da ne bo več fiksne višine subvencije, temveč bo delodajalec prejel 80% izplačanega nadomestila plače (bruto II) in ne več kot 928,10 eur.  

Kakšen pa bo postopek uveljavljanja subvencije?

  • Vloga se odda v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, razen za delodajalce, ki so delavcem odredili delo s skrajšanim delovnim časom pred uveljavitvijo tega zakona – ti vlogo vložijo v 15 dneh od uveljavitve zakona. Pri podaljšanju ukrepa je skrajni rok za vložitev vloge 31. 12. 2021, ob upoštevanja 15 dnevnega roka od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Vloga se odda preko portala ZRSZ. Potrebno je priložite odredbo delavcu o skrajšanem delovnem času ter izjave in dokazila o izpolnjevanju pogojev.
  • ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve s sklepom (zoper sklep je možen le upravni spor)
  • Oddati je potrebno še zahtevek za izplačilo – skrajni rok oddaje zahtevka za izplačilo pa je 30.06.2022.

Omenimo še to, da bodo prejemniki subvencij javno objavljeni na spletni strani ZRSZ, tako kot tudi višine subvencij.

2. Zakon prinaša tudi pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021

Upravičenci do financiranja regresa za letni dopust za leto 2021 so delodajalci, ki:

  • so registrirani v Poslovnem registru Slovenija vsaj od 31.5.2021
  • na dan uveljavitve ZIUPGT opravljajo kot glavno dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, dejvanost na področju športa, turizma, kulture ali gostinstva. Klasifikacije SKD dejavnosti so točno navedene v Zakonu.
  • imajo vsaj 1 zaposlenega
  • zaradi posledic epidemije ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, kar pomeni:

da bodo prihodki upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020. Če delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Če v letu 2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021. Pri izračunu upada prihodkov se lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali glede na vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč, če je tak način ugodnejši za delodajalca.

Višina pomoči znača 1.024,24eur na zaposlenega oz. sorazmerno, če ima delavec pravico do regresa v sorazmernem delu. Upravičenec mora izjavo o izpolnjevanju pogojev predložiti preko informacijskega portala FURS med 1. in 30. 9. 2021, pomoč pa bo izplačana najkasneje 20. 10. 2021.

3. Povračilo stroškov organizatorjem dogodkom

Zakon predvideva tudi delno povračilo stroškov orgaizatorjem dogodkov, do 80% pri odpovedi dogodka ali 60% zaradi omejene izvedbe dogodka. Stroški dogodka morajo biti najmanj 10.000 eur.

4. Turistični boni

V veljavo stopajo tudi turistični boni, in sicer 100eur prejme vsaka polnoletna oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, na dan 30.6.2021. 50eur pa prejmejo mladoletni državljani. Boni bodo tokrat lahko koriščeni v bistveno večjem obsegu kot lanskoletni. Gre predvsem za gostinske, turistične, nastanitvene dejavnosti ter za dejavnosti na področju športa in kulture. Vse dejavnosti so navedene v Zakonu.

Veljavnost unovčitve bonov je do 31.12.2021.

Poleg navedenih zgoraj so bili sprejeti tudi nekateri drugi ukrepi, ki se nanašajo na pomoč filmski in avdiovizualni industriji, oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico za imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč in pomoč upravljavcem žičniških naprav…

SARTI

info@sarti.si

041 882 989

Novosti na področju DDV s 1.7.2021

S 1.7.2021 prihaja do določenih sprememb v zakonodaji na področju DDV, predvsem se novosti tičejo uvoza blaga ter opravljanja storitev in prodaje blage v tujino.

Namen nove ureditve naj bi bila predvsem bolj poštena ureditev, saj je z razcvetom e-trgovanja prihajalo do nelojalne konkurence, predvsem, ker je bila večina pošiljk iz tretjih držav neobdavčenih, kar je trgovcem v EU oteževalo delo. S to ureditvijo naj bi se te nepravilnosti oz. nepoštenosti ukinile. Nova pravila podjetjem ponujajo enoten sistem za prijavo in plačilo obveznosti za DDV pri čezmejnih transakcijah za kupce v EU prek enotnih spletnih sistemov »VSE NA ENEM MESTU« (VEM) za DDV in »VSE NA ENEM MESTU« (VEM) za UVOZ.

1. UVOZ BLAGA IZ TRETJIH DRŽAV

Za prodajalce

Pošiljčne dobave

SPREMENJENA OPREDELITEV POŠILJČNIH DOBAV

Opravljene dobave blaga do vrednosti 150eur, ki bo prispelo iz tretje države in ga bodo zavezanci prodajali NEPOSREDNO preko lastne spletne strani ali elektronskega vmesnika, se bo lahko poročalo v okviri t.i. posebne ureditve VEM za uvoz. Ta ureditev bo omogočala, da dobavitelj oz. v določenih primerih tudi elektronski vmesnik, kupca razbremenijo izvedbe uvoznega postopka in plačila DDV, tako da se DDV zaračuna in poravna že ob naročilu oz. nakupu izdelka. Zavezanec, ki se bo odločil za uporabo te posebne ureditve, bo vse svoje dobave blaga manjših vrednosti prejemnikom v vseh državah članicah EU poročal v okviru te posebne ureditve VEM za uvoz.

ELEKTRONSKI VMESNIK

Kadar se dobava blaga iz tretje države opravi z uporabo elektronskega vmesnika, se pod določenimi pogoji za dobavitelja tega blaga kupcu šteje zavezanec, ki omogoča dobavo blaga preko elektronskega vmesnika. V tem primeru je elektronski vmesnik t.i. »domnevni dobavitelj«. Dobavitelj, ki pa blago dejansko dobavi končnemu kupcu pa se imenuje »osnovni dobavitelj«.

Zavezanec, ki omogoča dobavo z uporabo elektronskega vmesnika, postane domnevni dobavitelj, kadar:

  •  preko svojega elektronskega vmesnika dobavlja blago v pošiljkah z realno vrednostjo NAJVEČ 150eur, ki se dobavi potrošniku v EU in uvozi v EU, pri tem ni pomembno ali ima osnovni dobavitelj oz. prodajalec sedež v EU ali zunaj nje. 
  • Blago, ki je že bilo dano v prosti promet v EU in blago, ki je v EU, ki se dobavi prejemnikom v EU ne glede na njegovo vrednost, kadar osnovni dobavitelj oz. prodajalec NIMA sedeža v EU.

Torej, v praksi ta določba o domnevnem dobavitelju pomeni, da se davčni zavezanec, ki omogoča dobavo preko elektronskega vmesnika, obravnava za namene DDV, kot da bi bil DEJANSKI dobavitelj blaga. To pomeni, da se za namene DDV šteje, da je kupil blago pri osnovnem dobavitelju (prodajalcu) in ga prodal končnemu prejemniku.  Po novih pravilih bo torej tudi zavezanec, ki omogoča prodajo preko svojega elektronskega vmesnika, zavezan za plačevanje DDV v okviru nove ureditve VEM.  

Kdaj se elektronski vmesnik NE šteje kot domnevni dobavitelj?

Določba o domnevnem dobavitelju ne velja, če so izpolnjeni naslednji trije pogoji (izpolnjeni morajo biti vsi trije pogoji):

  • Elektronski vmesnik niti neposredno niti posredno NE DOLOČA nobenih splošnih pogojev, pod katerimi se opravi dobava blaga.
  • Elektronski vmesnik ni niti neposredno niti posredno udeležen pri odobritvi zaračunavanja plačila prejemniku.
  • Elektronski vmesnik ni niti neposredno niti posredno udeležen pri naročanju ali dostavi blagi.

V kolikor elektronski vmesnik le izvaja dejavnosti, ki omogočajo dostop do sistema plačevanja ali zgolj obveščajo o možnem blagu za prodajo oz. kupce le preusmerijo na drug vmesnik, kjer lahko opravijo nakup, se vmesnik NE ŠTEJE kot domnevni dobavitelj. Tako elektronski vmesnik ni neposredno ali posredno udeležen pri dobavi, torej se med dobaviteljem in prejemnikov nakup opravi popolnoma neodvisno, zato pri normalnem poteku poslovanja vmesnik ni seznanjen npr. s tem, ali in kdaj je bila transakcija opravljena, kje je blago in kam se blago dostavlja. Brez slednjih informacij vmesnik ne more izpolniti obveznosti v zvezi z DDV kot domnevni dobavitelj.

Za potrošnike

S 1.7.2021 se za končne potrošnike bistveno ne spremeni nič, razen tega, da dobave blage v vrednosti do 22eur ne bodo več neobdavčene, kot so bile do sedaj. Torej v kolikor uvažate kaj  kot fizična oseba npr. s Kitajske oz. drugih držav, ki niso članice EU, bodo vse pošiljke obdavčene. V kolikor se bo dobavitelj registriral za uporabo novega sistema, boste že ob nakupu izdelka plačali končno ceno, torej ceno z DDV, dodatnih stroškov pri uvozu ne boste imeli, saj bodo uvozi do zneska 150eur še vedno oproščeni stroškov carinjena. A pozor! V kolikor se dobavitelj NE BO registriral za uporabo novega sistema, boste DDV morali plačati ob uvozu, hkrati pa lahko pričakujete še stroške carinjenja oz. druge stroške, ki vam jih bo zaračunal prevoznik blaga.

2. DOBAVA BLAGA IN STORITEV V EU

Do sprememb pri DDV-ju prihaja tudi na področju dobav blaga in storitev v EU. S 1.7.2021, bodo tako prodajalci, ki prodajajo blago, storitve ali TRE storitve (telekomunikacijske storitve, storitve radijskega ali televizijskega oddajanja in elektronske storitve) KONČNIM potrošnikom oz. nezavezancem za DDV v EU lahko DDV obračunavali preko posebne ureditve t.i. miniVEM sistem.

Obračun je popolnoma ločen od domačega obračuna DDV. Prednost tega sistema je predvsem v tem, da se bo lahko na enem mestu obračunalo DDV več različnih članic, v kolikor blago prodajate v več različnih državah. Enako velja za storitve opravljene v druge države.

Ključna novost s 1.7.2021 je torej razširitev miniVEM sistema, tako da bo lahko zavezanec, poleg TRE storitev (če se bo tako odločil), v državi sedeža podjetja, poročal tudi druge storitve, opravljene za končne kupce, ki imajo kraj obdavčitve izven Slovenije v EU ter pošiljčne dobave blage.

OBDAVČITEV STORITEV

Določanje kraja obdavčitev se ne spreminja, spremeni se le način izvajanja obdavčitve. Do sedaj je veljalo, da se mora zavezanec, ki opravlja storitve končnim kupcem, identificirati v državi, kjer je kraj obdavčitve in vse obveznosti opraviti v tej državi. Sedaj, z razširitvijo sistema miniVEM, se bo zavezanec, v kolikor bo želel, lahko registriral v sistem miniVEM in prek tega sistema obveznosti poravnal v svoji matični državi. Če uporablja to posebno shemo, račune izdaja po pravilih države, v kateri je vključen v posebno shemo. V kolikor se zavezanec ne bo registriral v sistem miniVEM, bo lahko še naprej uporabljal splošno ureditev, kjer bo obveznosti poravnal v državi obdavčitve.

OBDAVČITEV STORITEV TRE

Pri obdavčitvi TRE storitev ne prihaja do sprememb, in sicer še vedno velja, da se zavezanec odloči:

  • Lahko se identificira v državi kupca in obračunava DDV v tamkajšnji državi
  • Lahko se v državi sedeža prijavi v posebno shemo miniVEM in DDV plačuje v matični državi

V kolikor zavezanec opravi manj kot 10.000eur TRE storitev letno, potem lahko obračunava DDV po pravilih države sedeže podjetja oz. stalne poslovne enote.

POŠILJČNE DOBAVE BLAGE

S 1.7.2021 se ukinjajo mejni zneski, ki določajo kraj obdavčitve v državi kupca. Uvaja se enoten mejni znesek, ki določa obdavčitev v državi dobavitelja, in sicer je ta vrednost 10.000eur.

V kolikor dobavitelj preseže mejni znesek 10.000eur  pa ima na voljo sledeče možnosti:

  • Lahko se identificira v državi kupca in tam obračunava in plača tamkajšnji DDV
  • Lahko se v državi sedeža prijavi v posebno shemo miniVEM in DDV plačuje v matični državi

V posebno shemo miniVEM se dobavitelj NE MORE prijaviti v kolikor ima sedež oz. stalno ali običajno prebivališče v več državah. Kar pomeni, da se v ta posebni sistem ne more prijaviti tudi, če ima stalno poslovno enoto zunaj države članice sedeža ali če blago kupcem odpošilja iz več držav ali države, ki ni država sedeža. Za uporabo mejnega zneska 10.000eur mora torej dobavitelj blago praviloma pošiljati samo iz države sedeža podjetja.

Mali davčni zavezanci mora, v kolikor želi uporabljati opisano posebno ureditev, najprej pridobiti redno DDV številko, saj ne more biti hkrati vključen v dve posebni ureditvi.  

Če se bo torej zavezanec odločil za prijavo v sistem miniVEM bo praviloma v državi sedeža podjetja:

– PRIJAVIL ZAČETEK OBDAVČLJIVIH DEJAVNOSTI zajetih v tej posebni ureditvi,

– PREDLOŽIL OBRAČUNE DDV vsake 3 mesece, do konca meseca po poteku davčnega obdobja za katerega se obračun nanaša ter PLAČAL DDV najpozneje ob preteku roka za predložitev obračuna

– VODIL EVIDENCE o transakcijah, zajetih v posebni ureditvi ter jih hranil vsaj 10 let po poteku leta, v katerem se je transakcija opravila

– PRIJAVIL PRENEHANJE obdavčljivih dejavnosti, zajetih v tej posebni ureditvi ali z njim povezane spremembe, zaradi katerih ni več upravičen do te posebne ureditve

Vse prijave in obračuni se prilagajo elektronsko.

Pravico do odbitka vstopnega DDV, zavezanec uveljavlja v rednem obračunu in ne preko sistema miniVEM.

Zgoraj so opisane splošne novosti, ki prihajajo v veljavo s 1.7.2021. Za več informacij nas kontaktirajte na info@sarti.si ali preko telefona 041 882 989, kjer se vam lahko posvetimo in svetujemo v okviru vašega specifičnega primera.

Spremljajte tudi druge aktualne novosti na naši spletni strani www.sarti.si.

PKP8 – kaj vse nam prinaša?

Danes je v uradnem listu objavljen Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19, ti PKP 8. Katere so tiste ključne točke objavljamo v nadaljevanju.

  • Podaljšuje se ukrep sporočanja dela na domu IRSD preko portala SPOT do 31. 12. 2021.
  • Pomembne spremembe pri kriznem dodatku, in sicer se v kriterij za upravičenost do dodatka (novembrska plača ne sme presegati 1881,16), ne bodo vštevali dodatki za delovno uspešnost, če so bili izplačani decembra skupaj z novembrsko plačo. Krizni dodatek za ostale upravičence, ki so po PKP7 izpadli, mora biti tako izplačan z januarsko plačo.
  • SUBVENCIJA MINIMALNE PLAČE v znesku 50eur na zaposlenega, čigar plača brez dodatkov ne presega zneska minimalne plače. Ta ukrep velja do junija 2021. Obrazec za uveljavljanje subvencije bo objavljen na FURSU. V času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem, delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi zaposlitve zaradi poslovnega razloga. Prav tako od uveljavitve tega zakona ne sme priti do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021. V kolikor pride do tega, mora delodajalec vrniti prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Od julija do decembra 2021 pa se prispevki obračunavajo od minimalne plače.
  • Ponovno se uvaja 3 dnevna bolniška odsotnost brez bolniškega lista, tako kot je bilo določeno že s PKP5. To pravico bo delavec lahko izrabil enkrat v koledarskem letu, in sicer do konca leta 2021.
  • ČAKANJE NA DELO se podaljšuje do konca aprila, z možnostjo podaljšanja 2x po 1 mesec. Pomembna razlika pa je v tem, da bo država tistim delodajalcem, katerim je zaradi epidemije prepovedano delati krila 100% nadomestila, torej BRUTO II. Slednje velja od februarja dalje. Torej, tisti delodajalci, kateri od februarja dalje ne bodo smeli opravljati svoje dejavnosti zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije, bodo dobili povračila plač povrnjena 100%. Upravičeni pa so vsi, ki jim bodo prihodki v letu 2021 upadli za več kot 20% v primerjavi z letom 2019 ter so bili registrirani najkasneje na dan 31.12.2020.

Za več informacij smo dosegljivi na info@sarti.si

SARTI računovodenje

PKP6 – kaj vse nam prinaša?

Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19, t.i. PKP6 je pripravljen. Kaj vse nam prinaša pa smo strnili v tem članku.

Kot je bilo pričakovati, VLADA PODALJŠUJE NEKATERE UKREPE, in sicer:

  • Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa iz ZIUOOPE se podaljša do 30. junija 2021. (Sledeče velja za polno zaposlene delavce)
  • Podaljšuje se nadomestilo plače za čas čakanja na delo do 31. 1. 2021. Hkrati se zvišuje višina povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo doma za vloge od meseca novembra 2020 dalje. Trenutno je nadomestilo navzgor omejeno z najvišjim zneskom nadomestila za brezposelnost, ki znaša 890 evrov bruto, od novembra dalje pa bo nadomestilo omejeno z zneskom povprečne slovenske plače (približno 1800 evrov bruto). Ukrep bo veljal od 1. 11. 2020 do 31. 1. 2021.
  • S predlogom je omogočen tudi nov odlog obveznosti iz sklenjenih kreditnih pogodb kot tudi na novo odobrenih kreditov. Odlog plačil obveznosti iz bančnih posojil bo podaljšan za 12 mesecev, tudi tistih pri javnih skladih (30. 6. 2021) in pri MGRT za podjetja v težavah (1 leto po preklicu epidemije). Banka kreditojemalcu odobri odlog plačila najkasneje do 31.1.2021, kreditojemalec pa naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbne do 31.12.2020.
  • Nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z Zakonom o kmetijstvu-1, v kolikor je utrpel upad dohodka vsaj 30%, je upravičen do finančnega nadomestila.

PKP6 PA UVAJA TUDI NEKATERE NOVE UKREPE:

  • Delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem

Kdo je upravičenec?

Vsaka fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1. septembra 2020 in ima vsaj enega zaposlenega ali je samozaposleni ali družbenik-poslovodja.

Višina subvencije?

V kolikor imate upad prihodkov med 40% in 70% ste upravičeni do subvencije v višini 1,8% lanskega prometa, v kolikor pa je upad višiji od 70% pa ste upravičeni do subvencije v višini 3,6% lanskega prometa. Subvencija pa za delovanje tega ukrepa ne more biti višja od 3.000eur NA ZAPOSLENEGA!

Pogoji?

1. Prvi pogoj je, da ocenjujete, da vam bodo prihodki od prodaje v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadli za 40 ali več odstotkov.

2. V prihodnjem letu pa boste morali tudi dokazati izgubo v UPRAVIČENEM OBDOBJU (1. oktober do 31. december 2020!). V primeru, da ste mikro ali malo podjetje, boste upravičeni do 90% izgube oziroma če ste srednje veliko ali veliko podjetje pa boste upravičeni do 70% izgube v upravičenem obdobju. To pomeni, da v primeru, da ste dobili glede na prejšnje izračune izplačanih preveč sredstev, boste le te morali VRAČATI.

Upravičenci boste takoj po sprejetju zakona na FURS lahko predložili izjavo o ocenjenem izpadu prihodkov do konca leta in boste nato 20. v naslednjem mesecu dobili izplačilo. Vloga bo dostopna na spletni strani FURS.

  • Omogočena bo zaposlitev za določen čas zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije, in sicer se bo lahko pogodba sklenila za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, vendar bo lahko trajala zaposlitev za določen čas najdlje do 31.8.2021.
  • V določenih primerih oprostitev najemnim, v kolikor je lastnik dražava ali lokalna skupnost.
  • Predlog določa tudi, da lahko davčni organ odobri odlog ali obročno odplačilo davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo

Upajmo, da bodo vsaj v tokratnem paketu tudi poenostavljeni in pospešeni postopki pridobavanja vlog ter da bodo roki za oddajo vlog smiselni in razumski. V prejšnjih paketih je namreč prihajalo do kar nekaj birokratskih omejitev, za katere si želimo, da se zmanjšajo na minimum.

V primeru dodatnih vprašanj smo vedno na voljo na:

info@sarti.si

Srečno in zdravo!

Laura Avsec

SARTI računovodenje

Pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni – brez bolniškega lista

Novi zakon, ki je bil sprejet 23.10.2020 je prinesel kar nekaj ugodnosti, tako za podjetja kot za zaposlene. Tokrat bomo malo bolj podrobno opisali postopek uveljavljanja pravice do kratkorajne odsotnosti zaradi bolezni brez obiska zdravnika, saj je ta ukrep iz novega zakona popolna novost in prinaša tako za račnovodje kot delodajalce in delavce kar precej podvprašanj.

Namen ukrepa je ta, da delavci ne bi hodili v službe bolni in bi ob pričetku slabšega počutja lažje (tj. brez obiska zdravnika) ostali doma.

Omenjeno pravico lahko delavec uveljavlja skupno največ 3 dni, in le enkrat v koledarskem letu. V kolikor jo delavec izkoristi le v enem dnevu, se šteje kot izkoriščena. Npr. ni je možno uveljavljati trikrat po 1 dan, temveč največ 3 dni skupaj.

Ta pravica velja le za zavarovance, ki so v zavarovanje vključeni iz naslova sklenjenega razmerja in ne velja za samostojne zavezance za prispevke. Trenutno je možno pravico koristiti v obdobji od 24.10.2020 do 31.12.2020, možno pa je podaljšanje v naslednje leto.

Kako delavec uveljavlja pravico?

Delavec prvi dan odsotnosti PISNO ali ELEKTRONSKO obvesti delodajalca o odsotnosti. Delavec ne kliče oz. ne uveljavlja bolniškega staleža pri izbranem osebnem zdravniku, saj podlaga za izplačilo ni bolniški list, temveč omenjeno obvestilo delodajalcu.

Delavec v času koriščenja pravice seveda ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven svojega kraja bivanja. V primeru kršitve, delodajalec ni dolžan izplačati nadomestila. V kolikor se morebiti v postopku refundacije ugotovijo omenjene kršitve, ZZZS prav tako ne izplača refundacije.

V pimeru, da se po 3 dneh ugotovi poslabšanje stanja, mora delavec s tem seznaniti svojega izbranega zdravnika, ki mu bolniško odsotnost prizna od prvega dne zaostanka dalje. V tem primeru se šteje, da pravica do kratkorajne odsotnosti NI IZRABLJENA in se koristi klasična bolniška odsotnost.

Višina in izplačilo nadomestila delavcu

Delavec je za čas kratkotrajne odsotnosti upravičen do nadomestila, ki mu ga izplača deldajalec. Gre za enako nadomestilo kot v primeru bolniškega staleža za primer bolezni, tj. obračuna se urna osnova za nadomestilo v breme delodajalca, na podlagi plače delavca iz obdobja, kot je določeno po ZDR-1 ali kolektivni pogodbi. Odmerni odstotek pa je enak kot v primeru delavčeve odsotnosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni (80 %).

Postopek refundacije za delodajalce

Delodajalec mora delavcu izplačati nadomestilo, šele nato zahteva refundacijo. Zahtevek za refundacijo vloži elektronsko na ZZZS. V pomoč je excelov pripomoček, ki ga je pripravil ZZZS, lahko pa se odda tudi PDF dokument, ki ga delodajalec (oz. računovodstvo) pripravi iz svojega programa za obračun plač.

Kot razlog zadržanosti se na obračunu označi št. 13 “bolezen-3 dni”.

Do refundacije so upravičeni vsi delodajalci, rok za predložitev zahtevkov pa je najkasneje 3 mesece po preteku ukrepa. V kolikor ukrep ne bo podaljšan, je skrajni rok za predložitev zahtevkov 31.03.2021.

ZZZS povrne delodajalcu nadomestilo v roku 60dni. Če pa se morebiti v postopku ugotovi, da je bil za čas zahtevka izdan elektronski bolniški list, se refundcija ne izvede.

Za dodatna vprašanja in dileme smo vedno na voljo.

Laura Avsec

SARTI

PKP5 je objavljen – glavne točke novega zakona

Pa ga imamo, besedilo zakona PKP5 je objavljeno, čakamo le še objavo v Uradnem listu :-) Pa si poglejmo kaj točno prinaša zakon, predvsem se bomo osredotočili na ukrepe, ki se tičejo podjetij in samozaposlenih:

MESEČNI TEMELJNI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE

Mesečni temeljni dohodek (MTD) se izplača vsem samozaposlenim, ki so imeli registrirano dejavnost najmanj od 1.septembra 2020 ter jim bodo prihodki v letu 2020 upadli za vsaj 20% v primerjavi z letom 2019. V kolikor s.p. ni odprt celo leto 2019 se primerjajo povprečni mesečni prihodki. Upravičeni pa so tudi tisti samozaposleni, ki v letu 2019 niso poslovali, a se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

MTD bodo samozaposleni prejeli v višini 1100eur, samozaposleni v kulturi, ki imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije 700eur ter kmetje, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 940 eur na mesec za 3 mesece (oktober, novemeber in december 2020). Zakon predvideva tudi možnost podaljšanja ukrepa.

Prav tako kot v prejšnjem paketu pomoči, se bo tudi tokrat preko aplikacije na FURS-u predložila izjava o nezmožnosti opravljanja dejavnosti oz. bistveno zmanjšanem obsegu opravljanja dejavnosti.

DELNO POVRNJEN IZGUBLJEN DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI VIŠJE SILE

Zakon predvideva delno povrnjen izgubljen dohodek samozaposlenim, kmetom ali družbenikom poslovodnim osebam zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole. slednje velja za otroke do 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Višina nadomestila znaša 250eur za 10 dni oz. za eno odrejeno karanteno, 500eur za 20dni ali 750 eur za 1 mesec. Delno povrnjen izgubljen dohodek je oproščen vseh davkov in prispevkov ter se izključuje z MTD-jem, kar v praksi pomeni, da v kolikor upravičenec prejema MTD ter je v vmesnem času opravičen tudi do delne povrnitve izgubljenega dohodka, se mu MTD nakaže v sorazmernem deležu, zmanjšanemu za prejet delno povrnjen izgubljen dohodek.

Nadomestilo prejmejo vsi, ki so potovali v države na zelenem ali oranžnem seznamu, po vrnitvi v RS pa je država na rdečem seznamu in jim je zaradi tega odrejena karantena, ali če mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole.

Vloge za izplačila delnega povrnjenega dohodka se bodo tako kot za MTD oddajale preko informacijskega sistema FURS.

DELNO POVRAČILO NADOMESTILA ZA ČAKANJE NA DELO

Ukrep delnega povračila nadomestil za čakanje na delo se podaljšuje do konca leta 2020, z možnostjo podaljšanja do konca junija 2021. Delavec je upravičen do 80% nadomestila plače, ki pa ne sme biti nižje od minimalne plače (v primeru, da se mu je plača znižala na račun krajšega delovnega časa, se nadomestilo izračuna na podlagi zadnjih 3 mesecev pred določitvijo krajšega delovnega časa).

Delodajalec je upravičen do 80% povračila nadomestila, vključuje pa nadomestilo ter prispevke za socialna zavarovanje iz BRUTO I (BRUTO II prispevki 16,1% je strošek delodajalca).

Delodajalec v primeru uveljavljanja delnega povračila nadomestila ne sme odrejati nadurnega dela, prav tako ne sme začeti postopka odpovedi delavcu v času prejemanja nadomestila! Pogoj za pridobitev povračila je upad prihodkov za vsaj 20% v primerjavi z letom 2019.

Vloge se tudi tokrat oddajajo preko ZRSZ portala zadelodajalce.si, delodajalec pa mora priložiti oceno upada prihodkov.

NADOMESTILO PLAČ ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA

Zakon predvideva tudi nadomestilo plač delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati svojega dela, prav tako dela ni mogoče organizirati od doma. V kolikor želi delodajalec uveljavljati pravico do nadomestila plače za delavca, mora predložiti tudi izjavo, v kateri izjavi, da dela ne more organizirati od doma. Obstajajo pa razlike v višini nadomestila, in sicer:

  • v kolikor prihaja delavec iz držav na zelenem ali oranžnem seznamu in mu je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo je nadomestilo v višini 80% plače,
  • v kolikor mu je bila odrejena karantena po stiku ali sumu stika z okuženo osebo je nadomestilo v višini 80% plače,
  • v kolikor mu je bila odrejena karantena po stiku ali sumu stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca je nadomestilo plače 100%.

Tukaj pa je pomembno omeniti še, da delavec NI UPRAVIČEN do nadomestila plače, v kolikor mu je odrejena karantena, zaradi prihoda z območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu.

Izjeme so le:

  • smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
  • smrt staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
  • rojstvo otroka,
  • vabilo na sodišče.

Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin. V tem primeru je delavec upravičen do 50% nadomestila plače, ki pa ne sme biti nižje od 70% minimalne plače.

Hkrati zakon predvideva tudi nadomestilo za delavce starše oz. skrbnike, ki zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva, ne morejo opravljati svojega dela. Sem se štejejo otroci do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Nadomestilo je v tem primeru 80%.

Omenjena nadomestila bodo v celoti refundirana. Velja pa ta ukrep od 1. oktobra za nadomestila v primeru odrejene karantene oz. od 1. septembra za nadomestila zaradi karantene ali višje sile, ki je posledica obveznosti varstva ter trajajo najkasneje do 31. decembra 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.

Vse vloge za povračila se bodo tudi tokrat oddajale preko portala ZRSZ zadelodajalce.si

NADOMESTILO ZA KRATKOTRAJNO ODSOTNOST ZARADI BOLEZNI

Novost je tudi nadomestilo za kratkotrajno odsotnost zaradi bolezni, kar v praksi pomeni, da je delavec lahko do 3 dni odsoten z dela zaradi bolezni, brez obiska in potrdila zdravnika, v tem času pa se ne sme oddaljiti od svojega kraja bivanja ter seveda ne sme opravljati pridobitne dejavnosti. Prvi dan odsotnosti mora delavec delodajalca pisno (ali elektronsko) obvestiti o odsotnosti. Delavec upravičen do nadomestila v višini 80% plače. ZZZS pa povrne omenjeno nadomestilo delodajalcu najpozneje v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Sam postopek vlaganja zahtev, bo predložil ZZZS.

Omenjeni ukrep velja do konca leta 2020, vlada pa ga lahko podaljša za 6 mesecev.

Upamo, da so vam izsledki zakona koristili in da vam bo pomoč države v teh kriznh časih omogočala lažje in boljše poslovanje v bodoče!

Srečno.

Laura Avsec

SARTI

PKP5 – kaj vse nam prinaša?

Pred enim tednom smo pisali o osnutku predlogov za PKP5, sedaj pa je vlada potrdila PKP5, ki prinaša še bolj prijetne novice, kot je sprva kazalo.

Pa si poglejmo kaj prinaša PKP5:

ZA SAMOZAPOSLENE

samozaposleni bodo lahko zaporsili za pomoč in sicer bodo lahko od oktobra do konca leta prejeli mesečni temeljni dohodek v višini 1.100eur mesečno (predvideva se 700eur kot temeljni dohodek in 400eur za plačilo prispevkov), izjema so tisti, ki imajo plačane prispevke s strani države, in sicer le te prejmejo 700eur mesečnega temeljnega dohodka. Predvidena je tudi možnost podaljšanja za 6 mesecev. Pogoj pa je 30% upad prihodkov, glede na leto 2019.

Predvideno pa je tudi povračilo vsem samozaposlenim, ki jim bo odrejena karantena, in sicer znaša povračilo za 10 dni 250eur.

ZA DELODAJALCE

Ukrep čakanja na delo se podaljša do konca leta in sicer za vse panoge. Ostaja pa pogoj in sicer 30% zmanjšanje prometa, glede na leto 2019.

Predvideni so tudi nekateri drugi ukrepi na področju šolstva, zdravstva in socialnega varstva, npr. starši otrok do 5. razreda, katerim bo odrejena karantena, bodo prejeli 80% nadomestilo plače. Ta ukrep pa je edini izmed ukrepov v omenjenem zakonu, ki velja tudi za nazaj, in sicer od 1.9.2020 naprej.

Pomembno pa je omentiti tudi, da bodo prevozniki, ki niso mogli opravljati prevozov, prejeli nadomestilo stroškov za čas epidemije.

Za več informacij počakajmo na čistopis zakona, ki bo predvidoma pripravljen naslednji teden. Takrat bomo tudi objavili še več pomembnih informacij!

Laura Avsec

SARTI

PKP5 – kaj vse prinaša? OSNUTEK

Tokratni članek bomo posvetili trenutno najbolj aktualni temi – COVID-19. V poslovnem svetu pa so trenutno najbolj odmevani seveda tudi protikoronski paketi, ki se nananšajo na pomoč podjetjem, tako malim kot velikim.

Zaenkrat je vlada pripravila le osnutek protikoronskih paketov, med drugimi tudi dodatke za zaposlene v zdravstvu, ki imajo neposredni stik z obolelimi za covid-19, krajše čakalne vrste na področju zdravstva, nadomestila v znesku 80% osnove za starše mlajših otrok v karanteni,…

Predlagamo je tudi podaljšanje čakanja na delo do konca leta ter mesečni temeljni dohodek za samozaposlene.

PODALJŠANO ČAKANJE NA DELO – za določene panoge

podaljšano čakanje na delo do konca leta pa se tokrat tiče le določenih panog, in sicer so v podaljšano čakanje vključene sledeče panoge:

  • turizem
  • sejmi
  • industrijski dogodki
  • avtobusni prevozniki

pogoj pa je tudi, da bodo prihodki v letošnjem letu upadli za več kot 30% v primerjavi z letom 2019.

MESEČNI TEMELJNI DOHODEK

mesečni temeljni dohodek naj bi se tako znova vzpostavil, in sicer za tiste samozaposlene, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Tokrat naj bi bila meja za bistveno zmanjšan obseg 40% upad prihodkov v primerjavi z letom 2019. Vsem tem samozaposlenim bi poleg mesečnega temeljnega dohodka v višini 700eur, pripadala tudi oprostitev plačila prispevkov, in sicer od oktobra do decembra letos.

In še en pomemben podatek – v primeru karantene odrejene samozaposlenim, bo država izgubljeni prihodek povrnila v višini 350eur.

Zaenkrat so vsi ti ukrepi šele v osnutku, pričakujemo pa da bodo vsi ti ukrepi tudi sprejeti!

Odlog plačila davčnih obveznosti

Med epidemijo COVID-19 je bilo možno zaprositi za odlog oz. obročno plačilo davka skladno s pogoji Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju. Ta možnost je od 20.6.2020 ukinjena, torej ni več možno zaprositi za odlog ali obročno plačilo davkov na podlagi omenjenega zakona. Možno pa je zaprositi za odlog ali za obročno plačilo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku.

Možno je:

  • Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode.

V omenjenem primeru FURS seveda preverja kriterije za nastanek hujše gospodarske škode. V praksi se hujša gospodarska škoda kaže kot trajnejša nelikvidnost ali da je zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in mu zato grozi hujša gospodarska škoda, z odlogom oziroma obročnim plačilom davka pa bi škodo lahko preprečil. Za odlog oz. obročno plačilo lahko zaprosite s posebnim obrazcem, ki je objavljen na sledeči povezavi: FURS – odlog – hujša gospodarska škoda.

  • Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem (največ 24 mesečnih obrokov oziroma 24 mesečni odlog plačila).

Odlog oz. obročno plačilo je možno do največ 24 mesecev, predložiti pa je potrebno ustrezen instrument zavarovanja ali pa dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Več podatkov in obrazec najdete na sledeči povezavi: FURS – odlog – zavarovanje.

  • Obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave (največ 60 mesečnih obrokov).

V tem primeru je potrebno priložiti pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Tudi tu se ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode. VELJA LE ZA SREDNJA in VELIKA PODJETJA.

OMEJITVE GLEDE DAVKOV, KI JIH JE DOVOLJENO ODLOŽITI ALI ZANJE DOVOLITI OBROČNO ODPLAČEVANJE

Odlog in obročno odplačevanje po 102. in 103. členu ZDavP-2 ni dovoljeno za naslednje obveznosti:

  • akontacije davka
  • davčni odtegljaj
  • prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
  • prispevke za zdravstveno zavarovanje
  • obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih evidenc o odmeri teh obveznosti
  • globe in stroške postopka o prekršku
  • obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti

Laura Avsec

SARTI

Za samozaposlene – Predčasno plačilo odloženih prispevkov

Med epidemijo COVID-19 je država vsem samozaposlenim in kmetom, ki so izpolnjevali zakonske pogoje, avtomatično podaljšala valuto plačila prispevkov za mesec marec, april in maj 2020 do 31.03.2022, tisti, ki pa so izpolnjevali še dodatne pogoje, tj. znižanje prihodkov, pa so bili med epidemijo upravičeni do oprostitve plačila prispevkov.

Vsi tisti, ki NISTE bili upravičeni do oprostitve prispevkov na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, temveč le do odloga, radi pa bi svoje prispevke poravnali predčasno, morate to storiti s posebno vlogo, ki jo dobite na tej povezavi – VLOGA ZA POBOT/IZRAVNAVO – E DAVKI

Vsi tiste, ki pa ste izpolnjevali pogoje za odlog in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, bo za mesec marec od 1.3. do 12.3.2020 evidentiran odlog plačila prispevkov z valuto plačila 31.3.2022, od 13.3.2020 dalje pa bo upoštevana oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost v skladu z vloženo izjavo. V kolikor bi želeli tisti del odloženih prispevkov, poravnati predčasno, morate prav tako s prej omenjeno vlogo obvestiti FURS o predčasnem plačilu prispevkov.

Laura Avsec

SARTI